S prijateljico se je celo udeležila dogodka v Cankarjevem domu. Prijateljica je postavila Prilepinu nekaj zanj neprijetnih vprašanj, na katera pa ni dobila odgovora. Po negodovanju zbranega občinstva zaradi vprašanj sta demonstrativno zapustili »literarni večer«.
Morozova je ustanoviteljica zavoda Rokavička, katerem se med drugim ukvarjajo s projekti promoviranja ukrajinske kulture in jezika med Ukrajinci v Sloveniji in tudi med Slovenci. Zanjo je bil šok, ko je leta 2014 Ruska federacija okupirala Krim – del ozemlja Ukrajine – in ga priključila k Rusiji. Seveda je po mednarodnem pravu to še vedno del Ukrajine. Prav tako jo je pretresla okupacije dela vzhodne Ukrajine, ki so jo izvedli ruski uporniki s pomočjo ruske vojske.
Nepojmljivo se ji zdi, da lahko neka država v sodobni Evropi okupira ozemlje druge evropske države. Ne glede na to ostajajo odnosi med veliko večino Ukrajincev in Rusov v Sloveniji dobri. Večina tukajšnjih Rusov tako ali tako ne podpira Putinovega režima, saj so njegove žrtve. Nekaterim so Putinovi ljudje vzeli premoženje ali so bila celo ogrožena njihova življenja, zato so tudi odšli iz Rusije. V Sloveniji se počuti zelo dobro, varno. Njen domači kraj Užgorod na skrajnem zahodu Ukrajine ob meji s Slovaško je bil, enako kot Slovenija, del Avstro-Ogrske. Blizu sta ji naša kultura, arhitektura, način življenja.
Olga Moroz, ustanoviteljica zavoda Rokavička
Zavod Rokavička dobro sodeluje z državo, izvajajo medkulturne projekte s pomočjo Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Dobro so sodelovali tudi z ljubljansko mestno občino, ki jim je občasno tudi dala prostore za organizacijo dogodkov. Toda potem ko je ruski predsednik Putin novembra lani z redom prijateljstva odlikoval ljubljanskega župana Zorana Jankovića, se je odnos slednjega in ljudi z občine do zavoda Rokavička povsem spremenil. Praktično so prekinili stike. Ko je na MOL dala vlogo za uporabo občinskega prostora za prireditev razstave dveh priznanih ukrajinskih slikarjev, so jo zavrnili, češ da nimata prave umetniške vrednosti. To je absurdno, poudarja, oba sta mednarodno priznana kot odlična.
Prav tako ni prišel nihče z MOL na odprtje Centra ukrajinske kulture na Ilirski v Ljubljani. Sprva so na občini z navdušenjem napovedali udeležbo, po Putinovem odlikovanju Jankovića pa so odprtje ignorirali. Olga Moroz se sprašuje, zakaj župan razglaša svojo odprtost do kater koli skupine, potem ko je obiskal Putina, pa ukrajinska skupnost v Ljubljani zanj ne obstaja več.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
št. 50, 2018
