Garnbretova, ki bo naslednjega marca dopolnila 18 let, je na svojem prvem svetovnem prvenstvu v članski konkurenci osvojila naslov svetovne prvakinje. Pred tem je v mlajših kategorijah osvojila vse, kar se je osvojiti dalo.
Po velikem uspehu, o katerem je sanjala in si ga želela, je ostala brez pravih besed: "Sploh ne vem, kaj naj rečem, ostala sem čisto brez besed. V tistem trenutku, ko sem vpela vrh smeri, so se pokazale solze in res sem bila vesela, ker sem res trdo delala za to. In tudi zdaj sem še bolj vesela. Mislim, da bo to vse še bolj prišlo za mano, tako da bo veselje še večje."
Najpomembnejša je bila psihična priprava, kajti Garnbretova je v svetovnem pokalu že dokazala, da se starejših, izkušenejših tekmovalk z nastopi na največjih članskih tekmovanjih niti najmanj ne boji: "Na svetovno prvenstvo sem šla čisto brez pričakovanj, brez obremenjevanja, kakršnega koli pritiska s strani medijev. Ker je to moje prvo svetovno prvenstvo, sem se tako odločila, da je čisto vseeno, kaj se zgodi, kajti letos sem že dovolj pokazala. Govorila sem si, da sem še mlada in da imam še čas celo kariero, da postanem svetovna prvakinja. Na tem svetovnem prvenstvu je bila glava pomembnejša kot moja fizična moč, ampak izkazalo se je, da je bilo treba samo uživati, narediti vse, kar lahko naredim, se sploh ne obremenjevati in plezati brez pritiskov," je po največjem uspehu v izjavi za STA dejala nova svetovna prvakinja Garnbretova.
Kako je bilo tekmovati v tej sloviti dvorani, ki sprejme 20.000 ljudi? "To pa je nekaj posebnega. Ti vedno da dodatno energijo. Če imaš vso podporo gledalcev za sabo, lahko še iztisneš zadnje atome moči, Ko že misliš, da ne moreš več, vseeno lahko. Ko si v steni tega vsega ne slišiš, ampak vseeno slišiš."
Gre za novi slovenski kolajni v mozaiku sijajnih uspehov slovenskega ženskega športnega plezanja na tekmovanjih najvišje ravni v težavnosti. A šele drugo slovensko zlato kolajno na članskih svetovnih prvenstvih ter prvo v zadnjih 15 letih. Pred tem je zlato kolajno na svetovnem prvenstvu leta 2001 v Winterthuru osvojila Martina Čufar, ko je bila Garnbretova stara komaj dve leti.
"Seveda mi je Martina znana. Je moja vzornica. Jo res spoštujem. Vesela sem, da lahko to nadaljujem in upam, da se bo to tudi v prihodnosti nadaljevalo," nadaljuje tekmovalka iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu.
Takšnega uspeha ne bi bilo brez podpore domačih. "Gledali so in stiskali pesti moji starši, babica, dedek, po obeh straneh, moji sorodniki. Ko sem po koncu pogledala na telefon, sem dobila ogromno sms sporočil prav od mojih sorodnikov, njihova podpora je bila zelo močna, so toliko stiskali pesti, da mi je na koncu le uspelo."
Je še srednješolka, zato ob vrhunskem športu in šolskih obveznosti, za kaj drugega ne ostane veliko časa. "Šola se je ravno začela, tako da nisem bila ravno veliko prisotna. Ko bom prišla nazaj, se bom morala znova privaditi na gimnazijsko življenje in to usklajevati s treningi, dopoldan sem v šoli, popoldan na treningu, zvečer se učim, in to ponovim nato v bistvu vsak dan. Moram se spraviti nazaj v to rutino," je dejala dijakinja športnega oddelka Gimnazije Velenje.
Garnbretova je začela plezati s šestimi leti v lokalnem klubu v Slovenj Gradcu. Po enem letu je šla trenirati v Velenje, kjer je za njen športnoplezalni razvoj začel skrbeti njen zdajšnji trener Gorazd Hren, novi selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju. In nova slovenska športna pravljica se je lahko začela odvijati.
"Ker sem imela še toliko obveznosti, podelitev, pa mediji, s trenerjem zlate kolajne še nisem proslavila, zato upam, da bi čas kasneje," je še dodala.
Korošica je v Pariz pripotovala s sijajno popotnico treh zmag v svetovnem pokalu ter zanesljivim mestom vodilne v skupnem seštevku svetovnega pokala. V prenovljeni dvorani Bercy je nadaljevala v tem slogu. Na svojem prvem svetovnem prvenstvu med članicami je prikazala izjemno formo in odločenost, ko prvega mesta ni izpustila iz rok v vseh treh krogih tekmovanja, vodilna po kvalifikacijah, najboljša je bila tudi v polfinalu, naslov svetovne prvakinja pa je potrdila na najlepši možni način z osvojenim vrhom smeri in dvignjeno pestjo.
Slovenija ima še eno zelo vroče železo v ognju. Prvenstvo se bo sklenilo danes popoldan z moškim finalom v težavnosti. Na startu finala bo tudi najboljši Slovenec in vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti Domen Škofic, ki je v odločilni krog tekmovanja napredoval z drugim izidom polfinala.