Domen Marinčič je že sedemnajsto leto tudi umetniški vodja Festivala Radovljica, ki v to čudovito srednjeveško mesto avgusta privabi številne ljubitelje glasbe.
Kot pravi Marinčič, je bilo najtežje v času pandemije novega koronavirusa, a jim je tudi takrat občina Radovljica brez oklevanja zagotovila vso podporo pri izvedbi festivala.
Od jeseni 2021 je tudi profesor za zgodovinsko izvajalsko prakso na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu, kjer se tudi s pozicije učitelja, ne le glasbenika, sooča z enim največjih izzivov v stari glasbi – načinom izvajanja te glasbe, še zlasti, če je o tem iz zgodovinskih virov bolj malo znanega.
Kot pove v intervjuju, prihaja med raziskovalci te glasbe tudi do vse prej kot prijateljskih odnosov. Stvari so šle tako daleč, da se nekateri ne morejo videti med sabo in ne prenašajo tistih kolegov, ki so drugačnega mnenja.
Slovenijo, kar se stare glasbe tiče, še vedno vidi kot državo, ki so jo na tem področju prehiteli vsi; Hrvati, Madžari, Čehi, Slovaki, Poljaki. »Neke strukture so manjkale, neko nasprotovanje je bilo vgrajeno v sistem. Tudi sama scena je povsem neorganizirana,« še pove o tem.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
