Avtorica Dekline zgodbe Margaret Atwood praznuje 80 let

Margaret Atwood se je rodila 18. novembra 1939 v kanadski Ottawi. Njeno najbolj znano delo je utopični roman Deklina zgodba (1985). Postavljen je v začetek 21. stoletja, ko skrajne organizacije prevzamejo oblast v ZDA. Roman uprizarja totalitarno, v imenu višjih idej do kraja razčlovečeno družbo znotraj alternativne države Gilead, v kateri je del žensk namenjen izključno razplodu, naloga drugih pa je, da jih vzgajajo in nadzorujejo.

Deklino zgodbo so prevedli v več kot 40 jezikov, po romanu so leta 1990 posneli film, leta 2000 pa ustvarili opero. Deklina zgodba je med drugim zaživela tudi kot roman v stripu, leta 2017 pa še kot izredno priljubljena in večkrat nagrajena televizijska nadaljevanka. Pisateljica je v začetku septembra izdala še nadaljevanje romana z naslovom The Testaments (Pričevanja), ki se začenja 15 let po zaključku prvotnega romana in je prav tako postavljen v Gilead.

Margaret Atwood je dejala, da je navdih za novi roman našla v svetu, v katerem živimo, v ospredju knjige pa so po navedbah založbe Chatto & Windus "eksplozivna pričevanja" treh pripovedovalk. Dober mesec po izidu je bil roman že nagrajen z bookerjem, ki si ga je kanadska avtorica delila z Bernardine Evaristo, ki je prepričala s knjigo Girl, Woman, Other.

Poleg Dekline zgodbe med najbolj znana pisateljičina dela sodijo še dela Preročišče, Na površje in Slepi morilec. Za slednjega je leta 2000 že prejela nagrado booker. Svoje pisanje avtorica imenuje spekulativna fikcija. Njena vizija prihodnosti po mnenju nekaterih spominja na Orwella (1984) in Huxleyja (Krasni novi svet); oba sta nanjo tudi močno vplivala.

Med številnimi nagradami, ki jih ena od letošnjih favoritk za Nobelovo nagrado prejela za svoje delo, je bila mednarodna Heinejeva nagrada za mir leta 2017, v utemeljitvi katere je pisalo, da Margaret Atwood na svet gleda z močno zavestjo in globokim razumevanjem do človeškega vedenja ter analitično izraža svoja zanimanja in skrb v jasnem in prodornem literarnem izrazu. Leto pred tem je bila pisateljica ovenčana tudi z nagrado Pen Pinter Prize za družbeni angažma. Žirija je pisateljico tedaj opredelila za intelektualko, po kateri bi se veljalo zgledovati, ter osebnost, ki dosledno podpira politične cilje.

Pisateljica je namreč poznana tudi kot zaprisežena okoljska aktivistka. Živela je med znanstveniki, njen oče se je na znanstveni postaji v severnem Quebecu ukvarjal z raziskovanjem žuželk, njen soprog je bil ornitolog.