Revija Reporter
Magazin

Aljažev stolp so po 123 letih na Triglavu pripeljali v dolino (FOTO)

STA

7. sep. 2018 12:00 Osveženo: 12:07 / 07. 9. 2018

Deli na:

Aljažev stolp po 123 letih prvič zapustil Triglav.

Bobo

Aljažev stolp je zaradi nujnih vzdrževalnih posegov danes prvič v svoji zgodovini zapustil Triglav, kamor ga je pred 123 leti postavil dovški župnik Jakob Aljaž. Pločevinasti stolp je z 2864 metrov nadmorske višine odnesel vojaški helikopter. V restavratorskem centru v Ljubljani in delavnici na Jesenicah ga bodo sanirali in nato vrnili na Triglav.

Helikopter Slovenske vojske je po dvigu s Triglava spustil Aljažev stolp na heliport v Mojstrani. S tovornjakom bo nadaljeval pot v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), kjer bodo poskrbeli za vzdrževalno-restavratorske posege, potrebne, da bo stolp lahko tudi v prihodnje kot simbol slovenstva kraljeval na najvišjem slovenskem vrhu.

Projekt Aljažev stolp - Ohranimo naš simbol bodo v ZVKDS, kjer so kot upravljavci stolpa pripravili konservatorski načrt in elaborat za njegovo ohranitev, izpeljali ob pomoči Narodnega muzeja Slovenije, Planinske zveze Slovenije in Slovenske vojske. Gre za logistično precej zahteven podvig. V minulem dnevu in pol so stolp odvijačili in ga pripravili za transport v dolino.

Danes je potekalo vse tako, kot so načrtovali. "Zjutraj je bilo že vse pripravljeno, tovor je bil pravilno pričvrščen in pri prevozu ni bilo nikakršnih težav, tudi vrhnja zastavica je ostala nedotaknjena," je povedal Matej Brajnik iz gorske policijske enote, ki je poskrbela, da so se pohodniki, ki so bili tedaj v bližini vrha Triglava ostali na varni razdalji od helikopterja.

"Stolp je v dolini in celotna ekipa se počuti odlično," je izpostavil generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. Kot je pojasnil, bodo sedaj nekaj več kot 300 kilogramov težak stolp iz Mojstrane s tovornjakom prepeljali v restavratorski center, kjer bodo opravili še nekaj preiskav. Potem ga bodo prepeljali na Jesenice v kovinarsko delavnico podjetja KOV, kjer bodo stolp restavrirali in obnovili.

"Poskušali bomo doseči kompromis med klasičnim konservatorskim pristopom in pogoji, ki jih vrh Triglava stolpu s svojimi zahtevnimi vremenskimi razmerami dirigira," je povedal Hudolin, ki je prepričan, da bo delo uspelo in ga bodo lahko v dveh do treh tednih končali ter ga nato vrnili na Triglav, še preden bo v visokogorju zapadel sneg.

Prevoz stolpa je bil zanimiv za množico ljudi, ki se je zbrala v Mojstrani. "Srce nam igra, moram reči, da je danes izjemen dogodek," je poudarila direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik, ki je vesela, da so na dogodek pripeljali tudi šolske otroke, ki so tako lahko doživeli nekaj posebnega in bodo odslej drugače gledali na Aljažev stolp.

Kot je povedal vodja projekta Martin Kavčič iz Restavratorskega centra, je obnova stolpa potrebna, saj je v slabem stanju in doslej še nikoli ni bil temeljito restavriran. Poškodbe niso več samo površinske, ampak tudi konstrukcijske.

"Volumen stolpa se krivi, zgornji obroč je precej zakrivljen. Opažati smo začeli, da popuščajo tudi kovice in da se plasti plašča razpirajo," je pojasnil Kavčič in dodal, da stolpa ni več mogoče sanirati zgolj na terenu, temveč ga je treba temeljito obnoviti, kar pa je mogoče po današnjih konservatorskih standardnih opraviti samo v nadzorovanem okolju, kakršnega nudi restavratorska delavnica.

V delavnici bodo strokovnjaki restavrirali kovinske dele in odpravili poškodbe, v vmesnem času bodo na vrhu Triglava pripravili podlago in sidrišča za ponovno pričvrstitev stolpa, pri čemer bodo podstavku skušali vrniti prvotno podobo. Računajo, da bodo vsa dela zaključena v treh tednih in da bodo stolp do konca septembra lahko vrnili na Triglav, kar pa bo odvisno tudi od vremenskih razmer.

"Stolp bomo ponovno spravili v dobro kondicijo," je zagotovil Kavčič, ki računa, da bo na vrhu Triglava nato lahko znova vsaj nadaljnjih sto let kljuboval ekstremnim vremenskih razmeram in vplivom obiskovalcev, med katerimi so tudi takšni, ki nimajo pravega odnosa do tega nacionalnega simbola in plezajo po njem, se nanj podpisujejo in lepijo nalepke.

Že pred leti se je pojavilo vprašanja, ali stolp restavrirati in ohranjati ali ga zamenjati z novim. "Strošek restavriranja je zagotovo višji od izdelave novega, ampak ta je tisti pravi in zamenjati ga z neko novo, morda res trdnejšo in trajnejšo strukturo, bi bil greh," je sklenila Ravnikova.