Pred transportom stolpa na Triglav je helikopter Slovenske vojske tja odpeljal strokovnjake Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki vodijo projekt Aljažev stolp - Ohranimo naš simbol, in delavce jeseniškega podjetja KOV, kjer so v minulih tednih poskrbeli za velik del sanacije pločevinastega stolpa.
Kot je pojasnil vodja projekta Martin Kavčič iz Restavratorskega centra ZVKDS, so na vrhu Triglava stolp najprej fiksirali, postavili sidra in ga založili, nato so napeli še jeklenice, pritrdili strelovod in na vrh stolpa postavili zastavico. "Vse je šlo tekoče, brez zapletov," je pojasnil.
Že prej so na vrhu Triglava pripravili vse potrebno za namestitev stolpa nazaj na njegovo mesto. Razmere za to so bile v gorah danes kljub snegu praktično idealne, saj je bilo relativno toplo in brez vetra. Zamuda pri transportu stolpa, ki so ga nameravali na Triglav dvigniti že okoli 10. ure, pa je nastala, ker helikopter zaradi megle ni mogel vzleteti iz brniške baze, je povedal generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin.
Pred vrnitvijo stolpa na Triglav so danes v Mojstrani Turizem Kranjska Gora, Turistično društvo Dovje - Mojstrana in Slovenski planinski muzej pripravili spremljajočo prireditev s kulturnim programom. Prenovljeni stolp je prišlo pogledat precej ljudi, med njimi tudi Marko Bradač, pravnuk kleparskega mojstra iz Šentvida Antona Belca, ki je po Aljaževem navodilu izdelal stolp.
Bradač je pojasnil, da je dovški župnik Jakob Aljaž k njegovemu pradedku prišel kmalu po tem, ko je leta 1895 kupil zemljo na vrhu Triglava z idejo, da bi na njem postavili zavetišče. Belec je sicer sprva okleval, rekoč, da gre za neumnost, po Aljaževi zanesenjaški razlagi pa je pristal na to, da za Slovence izdela stolp.
Kot se je izkazalo tudi pri sedanjih restavratorsko - konservatorskih delih, je bil stolp zelo dobro narejen in iz pravega, zelo dobro pocinkanega materiala. Čeprav se je Aljaž bal, da bo stolp hitro zarjavel, je tako na Triglavu zdržal kar 123 let. V zadnjem obdobju pa se je pojavila nuja po celoviti obnovi, zato so 7. septembra letos ta simbol slovenstva prvič odpeljali v dolino na celovita sanacijska dela.
Elemente stolpa so v treh tednih obnovili, manjkajoče dele, ki bistveno prispevajo k prepoznavnosti stolpa, pa so skušali uskladiti z zgodovinsko podobo in različnimi vidiki ekspertnih skupin. Kot je poudaril Hudolin, je zagotovo več kot 90 odstotkov prenovljenega stolpa originalnih. Originalni so pritrdilni sistemi in matice. "Konstrukcija je v celoti originalna, dodali smo le nekaj ojačitev zgoraj in spodaj, tudi plašč je v celoti original, razen dovarjenj, ki smo jih morali opraviti v predelu oken, kjer je bilo največ poškodb," je povedal Hudolin.
Kot je izpostavil, so ves trud vložili v to, da bi stolp na vrhu Triglava zdržal vsaj še nadaljnjih 123 let, pri čemer bo potreben redni monitoring s popravili. "Zadovoljni smo, da je stolp doživel prenovo po pravilih restavratorske stroke in bo kot tak lahko še nekaj časa kljuboval času in vremenskim razmeram," je v imenu Planinske zveze Slovenije povedal njen podpredsednik Miro Eržen.
"Nas pa čaka vse skupaj, planince in vse obiskovalce Triglava, da razmislimo o našem odnosu do tega kulturnega spomenika. Verjetno ni tako potrebno, da pišemo po njem, plezamo nanj in počnemo druge podobne stvari, temveč da svoj odnos do stolpa ob tej priložnosti prenovimo in pripomoremo k temu, da bo stolp lahko resnično še nekaj časa stal na vrhu," je pozval Eržen.
Tudi Hudolin računa, da bodo z akcijo, o kateri se dogovarjajo s Slovenskim planinskim muzejem in Narodnim muzeje Slovenije, uspeli ozavestiti obiskovalce, da bi na stolp gledali z nekoliko drugačnega zornega kota, da bi se znali postaviti nazaj v Aljažev čas, prebrati skozi stolp njegovo idejo, biti nanj ponosni ter se temu primerno do stolpa tudi vesti.
