Tam je v zadnjem mesecu prišlo v javnem mnenju do dramatičnega zasuka. Krščanski demokrati niso toliko izgubili, kot so njihovi socialdemokratski tekmeci pridobili. Očitno je dala selitev Martina Schulza iz Bruslja in Strasbourga slednjim pospešek, ki ga skoraj od časov Gerharda Schröderja ni bil zmožen ustvariti noben voditelj nemških »rdečih«.
Toda pogled na osupljive številke, po katerih je Schulzu uspelo v nekaj tednih stopiti prednost Angele Merkel, razkriva še nekaj. Očitno se ključ za drastične spremembe skriva na vzhodu države, v nekdanji Nemški demokratični republiki. Kajti Schulzev cunami se, kot kaže, vsaj toliko kot v bazenu krščanskih demokratov napaja v bazenu volivcev populistične Alternative za Nemčijo in predvsem na vzhodu zasidrane drugače usmerjene Levice. Morda se zdi na prvi pogled nerazumljivo, da bi se tisti, ki so še lani na deželnozborskih volitvah na vzhodu drli k Alternativi, zdaj nenadoma ogrevali za Schulza, presenečenje vendarle ni velikansko. Veliko teh volivcev je svoj glas še pred nekaj leti oddalo Levici. S svojim cikcakom ostajajo zvesti podobi nemškega vzhoda kot politično izrazito nestanovitne pokrajine.
Če se v Franciji Fillon ne bo pobral, se lahko zgodi, da bo konec leta leva sredina na oblasti v obeh najpomembnejših deželah EU
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so tam na valu združitvenega navdušenja stavili na Helmuta Kohla. A leta 1998 so prav na območju nekdanje NDR zabili žebelj v njegovo politično krsto in se prepričljivo ogreli za karizmatičnega Schröderja. Slednjemu so ostali zvesti naslednjih dolgih sedem let, čeprav so ga leta 2002 rešile le poplave, ki so vzhodne zvezne dežele prizadele malo pred volitvami. Zelo počasi pa so se vzhodnjaki navdušili za svojo rojakinjo Angelo Merkel. Prepričljivo zmago so ji namenili šele pred štirimi leti. In če jo bodo sedaj zavrgli zaradi nekdanjega predsednika Evropskega parlamenta, ne bo šlo za bistveno novost.
Ob cunamiju, podobnem tistima iz leta 1998 ali 2013, bodo lahko že manjši premiki v zahodnih deželah dovolj za veliki Schulzev met. In če se v Franciji Fillon ne bo pobral, se prav lahko zgodi, da bo konec leta leva sredina na oblasti v obeh najpomembnejših deželah Evropske unije. S čimer ni še pred mesecem dni res nihče računal.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24