Zakaj so njeni pobudniki poudarjali, da se ne bodo ukvarjali s politiko, ampak predvsem z mišljenjem in pesništvom?
Kdo v jedru pobudnikov revije je najbolj trdoživ in publicistično živahen?
Kateri znameniti profesor je takrat še plaval še v režimskih vodah in ga ni bilo med pobudniki?
Sprašujemo se, zakaj Novi reviji ni uspelo zdržati »odprtega prostora duha« in je nasprotno podlegla je delitvi duhov oziroma ideološki razklanosti, pa tudi tranzicijski ekonomiji.
Je NR res postala fevd ozke skupinice idejnih enakomišljenikov pod dogmatskim vodjem, neprebojen kulturni klan in familiarna združba?
Zakaj angažirana glasba, angažirana literatura, angažirana revija … ne učinkujejo več politično? Mar zato, ker, kot je ob tristoti številki NR dejal Niko Grafenauer, danes lahko tako rekoč vsak objavi, kar hoče?
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
