Slednja je neposredno odvisna od Šarčevega udinjanja Meščevi Levici. Zato se Šarca ne prime nobena od afer, ki si sledijo kot po tekočem traku, odstopi ministrov, sekretarjev itd. Za provladne medije je pomembno samo izvajanje agende Levice.
Dokler Šarec dela po diktatu Levice, vladne afere niso pomembne, saj jih dominantni mediji minimizirajo ali preprosto pometejo pod preprogo. To jasno vidimo iz medijskih odzivov in vprašanj, ki jih provladni novinarji iz dominantnih medijev postavljajo Šarcu, saj se več ali manj vsa vrtijo okoli Levice in njene agende. Bolj ko se Šarec klanja Meščevi stranki, bolj ga podpirajo dominantni mediji, bolj Šarčevi vladi raste javnomnenjska podpora!
Da bi si tudi v bodoče zagotovil visoko javnomnenjsko podporo, je Šarec ta teden vnovič kapituliral pred Meščevo Levico s podpisom dogovora o sodelovanju in sprejetjem proračunskega rebalansa po Meščevem okusu. In ne samo to – celo evropskemu parlamentu je dal košarico. Tudi po tem je Šarec povsem na isti valovni dolžini z Levico. Sicer Šarec ne bi za guvernerja podpiral kandidata Levice, Jožeta Damijana, ki je zapornika iz Doba Bineta Kordeža razglasil za poštenjakarja, evro pa za mrtvo valuto. Gliha v kup štriha!
Vzpon Šarčeve priljubljenosti je neposredno povezan z oživljanjem starih totalitarnih medijskih praks. Ob branju nedavnih intervjujev s Šarcem, denimo v Mladini ali Večeru, dobimo vtis, kot da smo se vrnili več kot trideset let nazaj v enoumno preteklost in da vprašanja postavlja centralni komite Meščeve Levice. Še malo, pa bodo medijske prispevke ali intervjuje začeli z zaklinjanjem »Mesec – partija« ali »mi smo Meščevi, Mesec je naš« ali pa »druže Mesec, mi ti se kunemo«. Šarca pohvalijo, a le takrat, ko je popolni pudelj Meščeve Levice, sicer lajnajo Meščeve floskule, da se človeku kar obrne želodec.
Še več, novinarji in mnenjski voditelji se celo nenehno sklicujejo na Levico kot edino merilo, ko premierju očitajo, da se Levici podreja zgolj 90, ne stoodstotno! Seveda jim na pamet ne pade, da bi od premierja zahtevali, da mora delovati v javnemu interesu in v dobrobit vseh državljanov in ne zgolj v korist Meščeve stranke. Ali zakaj zastopa interese Levice, ki pomenijo manj kot deset odstotkov volilnega telesa, ne meni pa se za 90 odstotkov ali večino volilnega telesa. To preprosto ne obstaja.
Če Šarec s svojo vlado izpolni zahteve Meščeve Levice, kot so denimo dvig minimalne plače in dvig plač v javnem sektorju, ustavitev nakupa osemkolesnikov in neupoštevanje opozoril fiskalnega sveta zaradi pretirane državne porabe, ga dominantni mediji trepljajo po ramenih in kujejo v zvezde.
Dokler je Šarec na liniji z diktatom Levice, mu dominantni mediji pojejo hvalnice, sicer se mora Šarec v intervjujih zagovarjati. Pa če gre za prepočasno ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da ni na stežaj odprl slovenskih mej za nenadzorovane migracije ali za dejstvo, da iz svojega kabineta ni nagnal Damirja Črnčeca. Tako novinarji od Šarca celo zahtevajo, naj se izjasni glede vprašanja evtanazije, ker to pač spada v agendo Levice.
Če Šarec ne bo poskrbel za čistilke, bo pač deležen medijske čistke v Meščevem imenu. Da ne govorimo o medijskem posiljevanju s krvavim Madurovim režimom v Venezueli in nasprotovanjem slovenskemu priznanju Juana Guaidoja – vse se nenehno vrti zgolj okoli stališč Levice, Levice, Levice, ki jih mediji ponavljajo kot papige z opranimi možgani. Drugo mnenje ne obstaja, mnenje Levice je kot nekoč partijska dogma.
Dokler Šarec nosi anti-Janša masko in igra pudlja Meščeve Levice, zlahka nateguje ljudi vsak dan.
Ostudnost simbioze med provladnimi mediji in Šarcem je povsem v skladu z medijsko doktrino, ki jo vsiljuje Meščeva Levica in po kateri je propaganda za Levico in njeno agendo pravo novinarstvo, vse drugo pa je treba označiti za sovražni govor. Najboljši propangandisti, takšni, kot je denimo novinarka POP TV Irena Joveva, so celo nagrajeni s prvim mestom na listi Šarčeve LMŠ, ki po dosedanjih anketah zagotavlja izvolitev na prihajajočih volitvah.
Takšno je torej pravo novinarstvo! Takšnega ne bodo po diktatu Meščeve Levice preganjali kot sovražni govor! Ravno nasprotno – takšno propagando, kot jo uteleša Joveva, je treba nagraditi z milijonsko plačo EU poslanke. No, Joveva je zgolj logično nadaljevanje tradicije na POPTV, ki sta jo tlakovali že Melita Župevc in Tamara Vonta, ki sta bili za svoje »novinarsko« delo nagrajeni z visoko poslansko plačo.
Iz dosedanjega delovanja tega medija je jasno, kdo je določal in določa uredniško politiko POPTV – vedno in povsod so v službi Milana Kučana in njegovih izbrancev od Jankovića ali njegovih največjih ljubljencev iz Levice, ki jih je prav POPTV na volitvah 2014 spravil v parlament. Zdaj pač podpirajo Šarca, ker ta vse dela po nareku Meščeve Levice. O MMCRTV Slovenija ni vredno zgubljati besed, saj je to že dolga leta partijsko glasilo Meščeve Levice – seveda, na račun prisilnega RTV-prispevka!
Šarec seveda ni žrtev Levice, saj vse dela namerno in zavestno. Zanimata ga namreč zgolj oblast in lastna priljubljenost. Če bi ga kaj bilo v hlačah, bi odslovil Levico, namesto da pred njo klečeplazi, si našel drugega koalicijskega partnerja ali pa odstopil. A tak scenarij ni na vidiku, saj Šarca zanima samo Šarec. Malo ga briga tudi za lastne koalicijske partnerje – slabše, kot jim gre, bolje za Šarca! In seveda – bolje za Levico, ki neposredno kanibalizira zlasti Židanovo SD.
Da ne bi kdo ugotovil, da premier s svojimi dejanji vsak dan omogoča diktaturo Levice na račun sedanjih in bodočih generacij davkoplačevalcev, so za Šarca maškare ali noč čarovnic 365 dni na leto. Dominantnim medijem to več kot ustreza. Dokler Šarec nosi anti-Janša masko in igra pudlja Meščeve Levice, zlahka nateguje ljudi vsak dan.