Vsako leto na Zemlji izumre na tisoče živalskih in rastlinskih vrst, a na tisoče novih odkrijejo. Po uradnih podatkih na planetu biva skoraj devet milijonov raznih živali in rastlin in večine ljudje sploh ne poznamo. Mar nismo bizarna civilizacija? Znanost nas obvešča, da so na Marsu opazili krater v velikosti Arizone, toda nihče si ne upa povedati, kaj skriva dno Indijskega oceana!
Človeštvo ne vidi dlje od lastnega nosu, kar v ta doseg pride, pa najraje pobije. Pod težo žuljavih rok plenilca so izumrli celi narodi. Kolumbovi možje so zdesetkali indijanska plemena na novi celini. Majhne nacije so še zmeraj ogrožene in Slovenci v valovih globalizacije nimamo realnih možnosti za obstoj. Čeprav se te dni zdi, da nas bodo pohrustale nutrije. Na srečo so nutrije rastlinojede. A pojedo ogromno zelenja in ogrožajo floro in s tem habitate nekaterih živali, recimo, ptic.
Govorili smo z Janezom Kastelicem, direktorjem Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Kastelic je razburil z izjavo, da bodo nutrije polovili z živolovkami, nato pa jih usmrtili s strelom v glavo, kar je, kot trdi, humano. Meni, da je rešitev dobra, ker jo že od leta 2014 odobrava EU. Za besedami stoji in pravi, da morajo ljudje vedeti, da je smrt del življenja. Res je, a kakor ni etičnih klavnic, ni humanih pobojev.
Ljudje ob Ljubljanici pridno hranijo nutrije, ki so se navadile na ljudi kot vir hrane in ne kot grožnjo.
Živolovka je kovinska kletka, in ko bodo nutrije z okusno pretvezo zvabili not, jo bodo zaprli ter sirotice po vrsti postrelili. Eno za drugo. V Sloveniji so živali po zakonu čuteča bitja, kot ljudje, in nutrije, sesalci, sodijo v to kategorijo. Stisnjene v kletkah bodo v strahu in grozi čakale smrtni strel, vmes pa bodo prisiljene gledati umiranje prijateljic. EU se to zdi humano, avtorici zapisa se zdi prekleto okrutno.
Za pokol nutrij bodo uporabili malokalibrske puške in svinčeno strelivo, ki bo težke posledice pustilo na naših avtohtonih sortah, ki jih ravno s streljanjem nutrij hočejo zaščititi. Svinec je hud strup in že najmanjše količine so nevarne tudi za ljudi.
Česar vam nihče do danes ni povedal, pa je še temnejše od usode nutrij. Za pokol bodo uporabili malokalibrske puške in naboje s svincem. Za te puške nabojev brez svinca menda ni in EU nutrije pobija s svinčenim strelivom.
Svinec se uporablja za vojno zlo in tudi za strelivo za lov, športno streljanje ter ribiški pribor. Po poročanju Evropske kemijske agencije ECHA se v okolje EU vsako leto sprosti okoli 44 tisoč ton svinca: »57-odstotkov pri športnem streljanju, 32-odstotkov pri lovu in 11-odstotkov pri ribolovu.« Vestnejši lovci in ribiči se svinčenemu strelivu odrekajo, ostali čakajo na direktivo EU, ki je februarja letos končno odločila, da je v mokriščih prepovedano uporabljati svinčeno strelivo: zastrupitev s svincem je v Evropi letno pomorila približno milijon ptic. V zadnjih 30 letih je to 30 milijonov ptic.
Slišati je, da naj bi meso pobitih nutrij uporabili za pasjo hrano, a vedite, da je meso živali, ubite s svinčenim nabojem, strupeno. Že najmanjše količine svinca so zelo nevarne. Zastrupitev s svincem je pokopala tudi slavnega skladatelja Ludwiga von Beethovna, kar so – iz shranjenega pramena las – analize razkrile šele v 21. stoletju. Kako je svinec prišel v njegovo telo, ni znano, a že voda, ki je tekla po svinčenih ceveh, je bila smrtno nevarna.
Svinec kontaminira prst, vodo, zrak in je izrazito toksičen. Verjetno povzroča tudi raka. Ste kdaj jedli fazana iz pečice ali srno v omaki? Potem ste skoraj gotovo pojedli malo svinca, saj v nobeni restavraciji ne vedo, če je bila žival usmrčena s strelivom s svincem ali brez svinca, kot vam v nobeni ribji restavraciji ne bodo priznali, da ste skupaj z brancinom pozobali še nekaj delcev mikroplastike. A tako pač je.
Živimo v distopičnem svetu, kjer nas inšpekcije in strokovne službe brezsramno kar javno prepričujejo, da obstajajo etične klavnice in humani poboji s strelom v glavo. Seveda vam nihče odkrito ne pove, da jeste svinec. Samoumevno je, da sejemo zlo in jemo strup. Človek to počne, odkar obstaja; ali kot v Igrah lakote poreče Plutarh: »Ljudje smo bitja s slabim spominom in izjemnim darom za samouničevanje.«
