Predlagatelji (prvopodpisani je poslanec SMC Dragan Matić) so iz predloga tudi glede na druge številna očitke črtali posebni urad za te skupnosti, ki bi jih financiral.
A ne gre le za urad. Zakonodajno-pravna služba opozarja, da je problematika varstva narodnih in etničnih pravic na kolektivni ravni ustavna materija. Ustava določa posebne pravice avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti (64. člen) in napotuje na zakonsko ureditev položaja in posebnih pravic romske skupnosti (65. člen). Tudi v splošnih določbah (5. člen) je poudarjen pomen varstva in zagotavljanja pravic narodnih skupnosti, vendar se to omejuje le na skupnosti, ki jih določa ustava.
Posebnega varstva in pravic drugih narodnih skupnosti oziroma narodov torej ustava na kolektivni ravni ne ureja, menijo pravniki v državnem zboru in dodajajo, da način na katerega je zasnovana ustavna ureditev, kaže na namen, da se ureditev položaja in uresničevanja kolektivnih pravic določi le za narodne skupnosti, ki jih ustava posebej opredeljuje. To govori v prid stališču, da bi bilo vprašanje ustrezneje urejati na ustavni ravni, s čimer bi se zagotovila podlaga za zakonsko ureditev pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS na kolektivni ravni.
Zakonodajno-pravna služba posebej poudarja 14. člen ustave, ki govori o enakosti pred zakonom. Z drugimi besedami, narodne skupnosti SFRJ ne morejo imeti mimo ustave posebnega položaja v razmerju do vseh drugih narodnih skupnosti. Nejasna je tudi pravica do uporabe maternega jezika in pisave in načina njenega uresničevanja, zlasti v razmerju do ustavnih določb o uradnem jeziku v Republiki Sloveniji.
Poseben urad teh narodnih skupnosti naj bi bil v sestavi ministrstva za kulturo. Toda ustanavljanje teles vlade je v izključni pristojnosti vlade (z odloki), opozarja zakonodajno-pravna služba, ki je bila pozorna tudi na preoblikovanje sveta vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v stalno telo.
Vloga sveta je lahko le posvetovalna; ne mora biti predstavnik interesov narodnih skupnosti v razmerju do državnih organov. Svet kot posvetovalni organi tudi ne more odločati. Matić si je namreč prvotno v dogovoru s predstavniki narodnih skupnosti zamislil, da bi urad ne odločal samostojno, ampak bi bil pri pripravi in financiranju javnih razpisov dolžan slediti predlogom sveta.
Zakon o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnostih pripadnikov narodov nekdanje SFRJ naj bi bil po razpustu državnega zbora sprejet na eni od izrednih sej, ki jih te dni sklicujejo poslanci. Potrebnih je najmanj 23 podpisov poslancev.
