Številni muslimani in islamofilski propagandisti na Zahodu svojo nevzdržno tezo o tem, kako napredni in zlasti strpni so bili muslimani v »zlati dobi« islama, dokazujejo tudi z dejstvom, da so številne visoke državniške funkcije in nasploh ugledne družbene položaje v muslimanskih državah tistega časa zasedali pripadniki verski manjšin (zlasti kristjani in judje, v Iranu tudi zoroastrovci).

Znano je, da so vsi trije abrahamski monoteizmi (judovstvo, krščanstvo in islam) v svojem idejnem jedru bolj ali manj nestrpni in agresivni, to pa še posebej velja za islam, ki je daleč najmlajša od teh treh ver, saj se je pojavila šele v prvi polovici 7. stoletja.