Tudi ustavni sodnik Marko Šorli je glasoval, da komisija DZ ne sme preiskovati sodnikov. Je tudi on "mafija"?
Nenad Glücks, novinar
Nenad Glücks, novinar
"Kdor je namreč mnenja, da bomo z izgonom podjetnikov delavcem vrnili dostojanstvo, pač ni pri zdravi pameti in ne more opravljati nobenega dela, kaj šele najodgovornejših del v državi," je ogorčen Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca. Zmotila ga je odločitev generalnega državnega tožilca Draga Škete, da proti državnemu tožilcu Jožetu Kozini ne uvede sankcij zaradi javne podpore politični stranki in kontraverznih izjav o slovenskih podjetnikih. Jelševarjev tekst objavljamo v celoti.
Komisija Državnotožilskega sveta je v načelnem mnenju presodila, da je vrhovni državni tožilec Jože Kozina kršil priporočila in kodeks tožilske etike. Škodoval naj bi nepristranskosti in ugledu, ko je v parlamentu spregovoril o Levici in dostojanstvu dela in delavcev, je poročal Dnevnik.
»Kapitalu odvzeti moč. To zmore samo državni zbor in vlada in podobne institucije. To bo treba korenito obrniti. Odvzeti jim to moč, obdavčiti jih, ne pa poslušati to jokanje, da bodo šli v tujino. Naj grejo. Naj grejo,« je pred dnevi v državnem zboru grmel vrhovni državni tožilec Jože Kozina.
Dr. Matej Avbelj, pravnik, o nastopu tožilca Jožeta Kozine v parlamentu
Mlada Slovenija je pristojnim organom predlagala disciplinski postopek zoper vrhovnega državnega tožilca Jožeta Kozino, ki je prejšnji teden v DZ nepristransko hvalil Levico ter pozival k zlomu moči kapitala in obdavčitvi podjetnikov.
Vrhovni državni tožilec Jože Kozina bi kapitalu vzel moč, podjetnike pa bi obdavčil, »namesto da posluša njihovo jokanje, da bodo šli v tujino«, je izjavil Kozina.
V Sloveniji se z vzroki za nastanek t.i. bančne luknje pet let po njenem nastanku ukvarjajo tako politiki kot organi pregona, so ugotovili udeleženci včerajšnjega omizja v oddaji Bančna luknja na TV Slovenija. Očitke, da so postopki pregona bančne kriminaliteta prepočasni, so zavrnili, so se pa strinjali, da jih ovira tudi zakonodaja.
Višje sodišče v Ljubljani je pol leta pred zastaranjem prejelo dve pritožbi v zadevi Istrabenz.