Palestinsko gibanje Hamas je danes izrazilo nasprotovanje predlogu ameriškega predsednika Donalda Trumpa o premestitvi prebivalcev Gaze v Egipt in Jordanijo. Predlog zavrača tudi gibanje Islamski džihad, po mnenju katerega ta načrt spodbuja vojne zločine nad Palestinci.

Yuval Raphael, ki je oktobra 2023 preživela napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas na glasbeni festival Nova, ki je zahteval več kot 370 smrtnih žrtev, bo Izrael zastopala na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije. Tega bo gostila Švica. Lanskoletna predstavnica Izraela na tekmovanju za pesem Evrovizije Eden Golan je zasedla peto mesto.

Izrael je okviru dogovora o prekinitvi ognja na območju Gaze danes iz zaporov izpustil 90 Palestincev, večinoma žensk in mladoletnikov, ki so jih ob vrnitvi na zasedenem Zahodnem bregu pozdravile navdušene množice. Pred tem je v prvi izmenjavi po uveljavitvi premirja palestinski Hamas v nedeljo Izraelu predal tri talke.

Prve izraelske talce, ki ostajajo ujeti v Gazi, bodo v skladu z dogovorom izpustili v nedeljo, je danes po navedbah tujih tiskovnih agencij sporočil urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Izraelski varnostni kabinet se je medtem že sestal in bo predvidoma potrdil dogovor, ki ga mora nato odobriti še vlada.

Pogajalci v Katarju, ki so posredovali v pogajanjih med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, so dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Gazi ter izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov, poročajo tuje tiskovne agencije. Dogovor je kasneje potrdil tudi ameriški uradnik, pred uveljavitvijo pa ga morajo potrditi še izraelske oblasti.

Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je v ponedeljek na svojem družbenem mediju Truth Social zagrozil palestinskemu gibanju Hamas s hudimi posledicami, če do njegove prisege na položaj 20. januarja ne bodo izpustili talcev, ki so jih zajeli med napadom na Izrael oktobra lani.

Izraelski urad vrhovnega državnega tožilca je po poročanju tiskovne agencije Reuters v ponedeljek podal izjavo, s katero je podvomil v nepristranskost slovenske sodnice na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) Beti Hohler. To bi lahko dodatno zavleklo postopek odločanja o izdaji naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Vodjo Hamasa Jahjo Sinvarja, odgovornega za napad palestinskega islamističnega gibanja na Izrael 7. oktobra lani, je danes ubila izraelska vojska, je sporočil izraelski zunanji minister Izrael Kac. Pokojnik je avgusta na položaju nasledil Ismaila Hanijo, potem ko je bil ta poleti ubit v domnevnem izraelskem napadu v Teheranu.

Papež Frančišek je bil danes v pismu katolikom na Bližnjem vzhodu kritičen do nesposobnosti svetovnih sil, da bi rešile konflikt v regiji. Že pred tem je današnji dan, obletnico napada Hamasa na Izrael, ki je sprožil silovito izraelsko ofenzivo na Gazo, razglasil za dan molitve za mir.

V Evropi se ob obletnici vdora Hamasa v Izrael, ki je sprožil silovito izraelsko ofenzivo na Gazo, vrstijo izrazi solidarnosti z judovskimi skupnostmi in obenem pozivi k ustavitvi vojne, ki je opustošila palestinsko enklavo. K takojšnji prekinitvi ognja je pozvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in več evropskih voditeljev.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas je sporočilo, da je za novega političnega voditelja imenovalo dosedanjega vodjo gibanja na območju Gaze Jahjo Sinvarja. Na položaju bo nasledil Ismaila Hanijo, ki je bil prejšnji teden ubit v Teheranu.

Izraelska vojska je danes sporočila, da je bil v napadu, ki ga je sredi julija izvedla v Han Junisu na jugu območja Gaze, ubit vojaški vodja palestinskega islamističnega gibanja Hamas Mohamed Deif, poročajo tuje tiskovne agencije.

V izraelskem napadu v Teheranu je bil ubit vodja gibanja palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismail Hanija, je danes sporočilo gibanje. Pojasnili so, da je umrl v napadu na njegovo rezidenco v iranski prestolnici. Smrt vodje Hamasa je potrdila tudi iranska revolucionarna garda. Gibanje je napovedalo, da smrt vodje ne bo ostala nekaznovana.

Duh je ušel iz steklenice. Kdor seje veter, žanje vihar. Sploh ta pregovor najbolje opisuje, kar se je minuli teden tik pred evropskimi volitvami dogajalo v Ljubljani. Ne gre toliko za politično odločitev o priznanju neke države, ki ima težavo z izpolnjevanjem osnovnih pogojev državnosti in suverenosti, ampak za širše družbene posledice tega dejanja.

Potrebno je odločno in usklajeno delovanje svetovne diplomacije, ki bo upoštevalo interese tako izraelske kot palestinske strani.

»Razumem vaše trpljenje. Vem, kako se počutite, vem, kako vam je.« S temi plehkimi, praznimi frazami ne nagovarjajte človeka, ki ga je doletela huda tragedija.

Kako je trpljenje Palestincev ponotranjil tako zahodni levičarski establišment kot tudi antisemitska skrajna desnica.

Predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Husein al Šejh je napoved Španije, Irske in Norveške, da bodo 28. maja priznale Palestino, označil za zgodovinski trenutek. Podobno so napoved pozdravili pri palestinskem islamističnem gibanju Hamas, saj da je to pomemben trenutek v smeri zagotavljanja pravice do ozemlja.

Ideja o skorajšnjem priznanju palestinske države je med koalicijskimi strankami toliko dozorela, da je le še vprašanje časa, kdaj bo vlada sprejela sklep o priznanju. Kaj bi to pomenilo za Slovenijo, kakšne posledice bi priznanje imelo za Palestince in trenutno vojno proti Hamasu v Gazi ter seveda za slovensko-izraelske odnose? V enem stavku: priznanje ne bi rešilo ničesar, na glavo bi nam nakopalo le neskončno zamero Izraela.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides včasih spominja na palestinsko teroristično organizacijo Hamas, ki v spopadu z Izraelom za živi ščit uporablja lastno palestinsko prebivalstvo. Stavkajoči zdravniki sicer ne uporabljajo vojaškega orožja, toda v svojem sporu z vlado za talce uporabljajo svoje paciente, za katere so po Hipokratovi prisegi dolžni skrbeti ne glede na to, koliko so za to plačani.