Poslanec NSi Jožef Horvat je včeraj na seji DZ v okviru razprave o aplikaciji za sledenje stikov, za katero je podlago dal četrti protikoronski zakon, opozoril na seznam vpogledov v njegove podatke na policiji. Policija je nato sporočila, da lahko osebne podatke obdeluje le zaradi opravljanja policijskih nalog.

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je nocoj ob obravnavi poročila policije o nezakonitih prehodih slovensko-hrvaške meje vladi priporočil, naj ponovno predlaga aktivacijo 37. a člena zakona o obrambi, s čimer bi vojski podelili policijska pooblastila za varovanje meje.

Čeprav je času intenzivnih ukrepov obvladovanja epidemije covida-19 število nezakonitih prehodov meje upadlo, pa policija opozarja, da trend spet kaže strmo rast. O nezakonitih prehodih slovensko-hrvaške meje ravnokar začenja razpravo tudi odbor DZ za notranjo politiko.

DZ ni prejel obvestila premierja Janeza Janše o odstopu notranjega ministra Aleša Hojsa, je za STA potrdil predsednik DZ Igor Zorčič. Poslovniški rok se je iztekel opolnoči. V KPV za zdaj molčijo, Hojs pa je ob prihodu na vlado na vprašanje, ali ostaja minister, odgovoril, da je to v rokah predsednika vlade. Z njim o tem, kot pravi, ni govoril.

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so vložile zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, s katero želijo ugotavljati zlasti finančno (ne)učinkovitost ukrepov v zvezi z epidemijo, pravno podlago za imenovanje svetovalnih skupin in sorazmernost ukrepov. Ne bodo pa preiskovali nabave zaščitne opreme, saj je preiskavo o tem že zahtevala koalicija.

Nekdanji mariborski tožilec Boris Marčič je na včerajšnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ, ki se ukvarja z ugotavljanjem morebitnih zlorab v kazenskem pregonu Franca Kanglerja in drugih, dejal, da nanj v 35-letni tožilski karieri nihče nikoli ni izvajal političnega pritiska. In tudi v konkretni zadevi ne, je dodal.

Odbora za zdravstvo in za obrambo na zahtevo Levice razpravljata, ali je bolj smiselno vlagati v obrambo ali v zdravstvo. Obrambni minister Matej Tonin je dejal, da je 780 milijonov, kolikor bi jih s posebnim zakonom v šestih letih namenili SV, "minimum od minimuma, če želimo, da ta preživi". Treba se bo odločiti, ali smo za SV ali ne, je poudaril.

Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru poslancem v DZ opozoril, da bo vsako odlašanje s spremembami volilne zakonodaje povečevalo nevarnost, da se bo država znašla v položaju, ko ne bo mogla izvesti verodostojnih volitev. "To bi našo državo pahnilo v ustavnopravno krizo in morda celo politični kaos. To se ne sme zgoditi," je dejal.

Poslanci so včeraj s 74 glasovi za in enim proti podprli predlog dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih, na seznam katerih so umestili nov državni praznik - dan slovenskega športa. Obeleževali ga bomo 23. septembra, ne bo pa to dela prost dan.

Predsednik republike Borut Pahor bo danes na seji DZ nagovoril poslance in javnost v zvezi z nujnostjo sprememb volilne zakonodaje v skladu z ustavno odločbo. To bo drugi nastop katerega koli predsednika republike na seji DZ na lastno pobudo v zadnjih 30 letih. Pričakovati je, da bo pozval k pravočasni uresničitvi odločbe ustavnega sodišča.

Državni zbor je danes opravil splošno razpravo o noveli zakona o RTVS, s katero LMŠ predlaga spremembo sestave in načina imenovanja članov programskega sveta zavoda. Že predstavitev stališč poslanskih skupin je pokazala, da se noveli ne obeta zadostna podpora. Proti noveli se je v imenu vlade izrekel minister za kulturo Vasko Simoniti.

Državni zbor je z 48 glasovi za in 35 proti sprejel spremembo kazenskega zakonika, ki zvišuje kazni za organizatorje nezakonitih prehodov meje in za pomoč pri nezakonitem bivanju v Sloveniji. Spremembo so podprli v koaliciji in SNS, medtem ko so ji preostale poslanske skupine nasprotovale.

Zaradi opomina Evropske komisije, ker Slovenija ni prenesla pete evropske direktive o preprečevanju pranja denarja, je vlada pohitela s pripravo predloga novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Poslanci so poudarili pomembnost nadzora tega področja, DZ je predlog s 53 glasovi za in nobenim proti prižgal zeleno luč.

Predsednik republike Borut Pahor bo v četrtek na seji DZ na lastno pobudo nagovoril poslance in javnost v zvezi z nujnostjo sprememb volilne zakonodaje v skladu z ustavno odločbo. To bo drugi nastop katerega koli predsednika republike na seji DZ na lastno pobudo v zadnjih 30 letih. To kaže, da Pahor vprašanju volilne zakonodaje daje veliko težo.

V opozicijskih strankah so po neizvolitvi Andraža Terška za ustavnega sodnika spomnili, da so mu poslanske skupine javno obljubljale dovolj glasov. Kot ugotavljajo, je tajno glasovanje pokazalo na trdnost koalicije, saj SDS Teršku nasprotuje. Poslanci SMC so ga po navedbah vodje Janje Sluga v skladu z napovedjo podprli in so nad izidom razočarani.

Pravnik Andraž Teršek se kljub neizvolitvi za ustavnega sodnika ne počuti kot žrtev političnih igric. "Jaz zaradi te neizvolitve nisem nikakršna žrtev. Žrtve so ljudje, ki živijo na socialnem robu. Žrtve so ljudje, ki vlagajo ustavne pritožbe na ustavno sodišče, pa jih to zavrača tudi v primerih, ko bi jih lahko ali celo moralo sprejeti," je dejal.

DZ na današnjem tajnem glasovanju ni potrdil Andraža Terška za ustavnega sodnika. Njegovo imenovanje je podprlo 42 poslancev, 38 jih je bilo proti. Za potrditev za ustavnega sodnika bi potreboval 46 glasov podpore poslancev. Predsednik republike Borut Pahor bo tako moral ponoviti postopek izbire kandidatov za novega ustavnega sodnika.

Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, s katero vlagatelji predlagajo ukinitev obveznega cepljenja, ni deležen simpatij niti ene poslanske skupine. V današnjih predstavitvah mnenj v DZ so namreč poudarjali pomen cepljenja in tveganja, ki bi jih prineslo prostovoljno cepljenje proti tistim boleznim, katerih cepljenje je zdaj obvezno.

Vsi podzakonski akti za začetek izvajanja novele zakona o cestnem prometu, ki s 1. julijem prinaša brezplačen medkrajevni javni prevoz za upokojence, bodo pravočasno pripravljeni, je danes v DZ dejal premier Janez Janša. Stroški nabave vozovnice, ki bodo omogočili brezplačni prevoz, pa bodo po njegovih besedah minimalni.

Predsednik vlade Janez Janša meni, da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila, da ukrepajo tako v primerih t. i. vard kot drugih podobnih primerih. Sam je tudi prepričan, da aktivnosti, ki jih izvaja varda, "vključno s poniževanjem policije v Slovenski Bistrici, v normalni demokratični družbi nimajo mesta".