Prijavljeni ste kot
27. jul. 2020
Predsednik KPK Robert Šumi konkretno ne komentira primera gostovanja ministrice Aleksandre Pivec v podjetju Vinakras, o katerem je KPK uvedla predhodni preizkus. Na načelni ravni pa je povedal, da je dopustna tudi podpora ministrov ali vlade posameznim dejavnostim, a na enak način in pod enakimi kriteriji za vse izvajalce v tej dejavnosti.
V zadrugi Vinakras so ostro zavrnili vsa namigovanja in govorice o korupciji glede junijskega gostovanja kmetijske ministrice Aleksandre Pivec. Kot so pojasnili, obisk nikoli ni bil načrtovan kot promocija zadruge, namen objavljenega videoposnetka, ki da ga nekateri mediji predstavljajo kot promocijski video, pa je prikaz ministričinega obiska.
Po objavi medijskih prispevkov o gostovanju kmetijske ministrice in predsednice koalicijske DeSUS Aleksandre Pivec na Krasu konec junija, ko je med drugim nastopila v promocijskem videu zasebnega podjetja Vinakras, je včeraj premier Janez Janša na Twitterju zapisal, da se od članov vlade pričakuje promoviranje domačih podjetij in kmetov.
25. jul. 2020
»Prvi dan obiska je bil popolnoma zasebne narave v popolnoma zasebnem angažmaju, šlo je za praznični dan. Drugi dan sem bila res gostja podjetja Vinakras, kjer sem opravila vrsto sestankov, na večernem delu programa odprla prenovljeno dvorišče vinske kleti,« je odgovorila kmetijska ministrica in predsednica stranke Desus Aleksandra Pivec, ko jo je voditelj oddaje 24ur zvečer na POP TV Uroš Slak vprašal o njenem družinskem obisku pri podjetju Vinakras.
15. jul. 2020
Upravno sodišče je zavrnilo tožbo proti Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) glede ugotovitev v zadevi Izolski otok. Ugotovitve so tako pravnomočne, je danes sporočila komisija, po oceni katere gre za pomembno potrditev dela KPK na področju lobiranja in usmeritev za nadaljnje delo na tem področju. Gre za razvpiti lobistični obisk nekdanjega šefa Udbe Janeza Zemljariča pri ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku, ki ga minister ni odklonil ali prijavil KPK.
4. jun. 2020
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sklenila, da je Franc Kangler deloval v nasprotju interesov, ko je kot državni svetnik sodeloval pri razpravi in obravnavi zahteve za odreditev parlamentarne preiskave, katere predmet je bil sam. Kangler je že sprožil upravni spor, poroča današnji Dnevnik.
7. apr. 2020
Zavod RS za blagovne rezerve ne bo prekinil pogodbe o dobavi zaščitnih mask s podjetjem Acron. Podjetje je eden najbolj zanesljivih partnerjev pri dobavi zaščitne opreme in zagotavlja predčasno dostavo naročene opreme, ki jo zdravstvo nujno potrebuje, so sporočili z gospodarskega ministrstva.
6. apr. 2020
KPK je na podlagi prijave pod drobnogled vzela posel države s podjetjem Labena, ki se je znašlo v središču zgodbe o izginulih zaščitnih maskah in bilo oškodovano. Zaznala je določena korupcijska tveganja ter ugotovitve odstopila Državni revizijski komisiji. Kriminalistična preiskava domnevne prevare z zaščitnimi maskami je v predkazenskem postopku.
Komisija za preprečevanje korupcije je za STA pojasnila, da je prejela vprašanje obrambnega ministra Mateja Tonina v zvezi s poslom, ki ga je z zavodom za blagovne rezerve sklenilo podjetje Acron, v katerem je zaposlena tudi Toninova mama. Kot so pojasnili, bodo uvedli postopek z namenom ugotovitve morebitnih sumov kršitev zakona o integriteti.
4. apr. 2020
Največji posel za dobavo zaščitne opreme za preprečevanje širjenja koronavirusa naj bi se obetal podjetju Acron, v katerem je zaposlena mama obrambnega ministra Mateja Tonina. Minister očitke o nepotizmu zanika: "Ne jaz, ne moja mama s poslom Acrona z zavodom za blagovne rezerve nimava nič." K preverbi integritete bo sam pozval KPK.
1. apr. 2020
Robert Šumi bo danes nastopil šestletni mandat predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). V predstavitvi pred imenovanjem je Šumi poudaril, da želi s svojim znanjem in izkušnjami izboljšati ugled komisije v javni sferi. Poudaril je moč preventive in ozaveščanja ljudi o korupciji. Na položaju vodje KPK bo nasledil Borisa Štefaneca.
24. feb. 2020
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pri nabavi tehničnih ovir oz. ograje na državni meji ugotovila sum drobljenja naročil z namenom, da bi se naročnik izognil uporabi določil zakona o javnem naročanju. Področje korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja je nasploh ocenila kot "bolj problematično", so sporočili s KPK.
6. feb. 2020
Predsednik republike Borut Pahor je danes podpisal ukaz o imenovanju Roberta Šumija za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ukaz bo v uradnem listu objavljen v petek, Šumi pa bo šestletni mandat predsednika komisije nastopil 1. aprila, so sporočili iz urada predsednika republike.
3. feb. 2020
Kandidat za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi poudarja moč preventive, ozaveščanje ljudi o korupciji in njihovo integriteto. Kot je 45-letni kandidat povedal na današnji javni predstavitvi, želi s svojim znanjem in izkušnjami izboljšati ugled komisije v javni sferi.
30. jan. 2020
Predsednik republike Borut Pahor se je odločil, da bo na položaj predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) imenoval Roberta Šumija. Še pred dokončno odločitvijo in podpisom ukaza o imenovanju se bo Šumi predstavil javnosti, so za STA sporočili iz kabineta predsednika republike.
28. jan. 2020
Nekaterim članom sveta JAK se zdi sporno, da je direktorica JAK Renata Zamida prostore v lasti agencije na Metelkovi v Ljubljani oddala založbi Goga za namen kavarne-knjigarne. Direktor te založbe Mitja Ličen je namreč hkrati tudi član sveta JAK. A po besedah direktorice agencije Zamide je bilo vse po predpisih in so dvomi v postopek izbire neupravičeni. Svoje bo rekla Komisija za preprečevanje korupcije.
9. jan. 2020
Izbirna komisija kot primerne za imenovanje za predsednika KPK predsedniku republike predlaga Tino Brecelj, Uroša Novaka, Janeza Pogorelca in Roberta Šumija, med predlaganimi pa ni zdajšnjega predsednika KPK Borisa Štefaneca. Izbirna komisija je svojo odločitev sprejela soglasno, je ob predaji seznama povedal predsednik komisije Janez Stare.
21. dec. 2019
KPK je v preiskavi ravnanja viceguvernerja Marka Bošnjaka ugotovila, da bi moral sam Banki Slovenije predložiti listine in pojasnila, s katerimi bi se lahko zavrnilo očitke o domnevnem neplačevanju davkov od dohodka iz oddajanja stanovanja v Ljubljani. Ravnal je v nasprotju s pričakovano integriteto, so sporočili iz KPK.
