Zadnji obračun med Janšo in Kučanom
Bo Slovenija šla naprej po demokratični poti ali se spremenila v mafijsko državo balkanskega tipa? Zdaj je čas, ko lahko Milan Kučan še zadnjič preseneti. Za dosego svojega cilja ne izbira sredstev in prav mu pride vse, četudi je to Zoran Janković in njegov glasovalni stroj mestnih svetnikov. Pravzaprav se je zgodilo, kar je že dolgo tlelo v ozadju. S pohodom podpornikov na ljubljanski magistrat se je v resnici prebudila 'Kučanova stranka.'
Arhiv Reporterja
Da bo prišlo do neposredne ponovne vključitve Milana Kučana v politiko, sta v svojih izjavah doslej že večkrat opozorila evropski poslanec dr. Milan Zver (SDS) in nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, in sicer na to, da se nikakor ni pripravljen odpovedati »brezizhodni politični kompoziciji, ki jo pooseblja« in ki jo po mnenju dr. Dimitrija Rupla nadaljuje vse od Dolomitske izjave, kar je večkrat dal vedeti tudi sam Kučan.
Čeprav je rad zatrjeval, da se ne namerava vrniti v aktivno strankarsko politiko, je obenem potrdil, da si rad pušča priprta vrata za sodelovanje pri morebitnem oblikovanju nove stranke. Slednje se je zgodilo prav z Zoranom Jankovićem in njegovo listo, kar je Kučan tudi potrdil, ko je vendarle javno priznal, da je avtor projekta Janković.
Ob tem je zanimivo, da je Kučan Jankoviću sprva celo odsvetoval njegovo kandidiranje za ljubljanskega župana, tako kot so mu to odsvetovali tudi mentorji njegove poslovne poti, a naj ne bi ob tem nikogar poslušal. Kučan je ob tem še zatrjeval, da je v ozadju Jankovićeve kandidature pravzaprav kar nekdanji predsednik vlade Janez Janša, a ne le zaradi Jankovićeve razrešitve s položaja direktorja uprave Mercatorja v času Janševe vlade, temveč zaradi kasnejših Jankovićevih težav pri vključitvi v gospodarski prostor. Jankoviću torej naj ne bi preostalo drugega, kot da kandidira za župana.
Ustvarjanje Zorana Jankovića
»To, da me ni 'poslušal', je bilo dobro, « je dejal Kučan v intervjuju za Mladino 2008, pri tem pa je seveda pomenljivo, da se je beseda 'poslušal' znašla pod navedki, kar daje slutiti, da je lahko bilo tudi drugače. Morda pa je Janković le izpolnil, kar si je želel Kučan? Ob tem je zanimiv še en odgovor Kučana na to, kaj bi svetoval Jankoviću, če bi se ta odločil, da bodisi sam ali pa njegova lista kandidira na državnozborskih volitvah (takrat je pogovor z novinarjem potekal še o volitvah za minuli mandat 2008–2012, op. p.).
»Glede na velika pričakovanja, ki so bila vložena v njegovo izvolitev (za župana Ljubljane, op. p.), pa je volivcem, ki so mu tako množično zaupali, dolžan, da svoj mandat konča uspešno,« je odvrnil Kučan in ob tem dodal, da bo takšen uspeh lahko zanesljiv moralni kapital za Jankovićeve morebitne večje politične ambicije v prihodnosti.
Kučan je torej še kako razmišljal o tem, da bi Janković kandidiral na državnozborskih volitvah, ko bo za to prišel pravi trenutek. Danes za Kučana sploh ni več pomembno, da bi moral Janković vendarle poprej opraviti svoj županski mandat do konca, čeprav je v intervjuju za Mladino pred tremi leti razmišljal še povsem drugače: »Če bi me torej Zoran Janković vprašal, ali naj jeseni kandidira, bi mu dejal, da je človek najprej dolžan opraviti tisto, za kar je že dobil mandat in za kar so ga ljudje že izvolili.«
VEČ V TISKANI IZDAJI
Ključne besede