Vzpon in zaton zombijev: ko predsednica vlade in vstajniki pojejo partizanske pesmi
Leto po uličnih protestih, ki so pomagali odnesti desnosredinsko vlado Janeza Janše, vstajniško gibanje še ni postavilo na noge stranke ali vsaj trdnega koalicijskega političnega zavezništva različnih strank in gibanj. Raje začenjajo znova in upajo, da se bo še enkrat vnel vstajniški duh.
Ne glede na zmedo, ko se ne ve, zoper koga in kaj protestirajo, ni dvoma, da ni prave volje spraviti z oblasti tudi marionetno vlado Alenke Bratušek. »Druga sezona« protestov je ne bo odnesla. Zakaj bi jo tudi? Tako kot predsednica vlade in njena ekipa tudi oni pojejo partizanske pesmi.
Vstajništvo – izraz ima smisel, če ga enačimo z rušenjem oblasti. A kot pravi Cankar Gospodar se menja, bič pa ostane. (Po mariborsko: Kangler je odšel, kanglerizem pa ostane.) Zamenjali naj bi torej ta večni Cankarjev sistem. Z lanskim vzklikom mariborskega učitelja Petra Rižnarja: »Jaz nisem in ne bom hlapec.« Lahko je zrušiti vlado, a kot sami spoznavajo, je vse kaj drugega skorumpiran politični sistem in »peklenski krog kapitalske dominacije«. (Darko Štrajn)
Zato je razumljivo pravzaprav vseeno, če vlado Alenke Bratušek pustijo kar pri miru. Povrh vsega se boje, da bi padec te vlade pomenil še nekaj hujšega: vrnitev prejšnje vlade, kot je na ljubljanskem protestu priznal raper N'Toko.
V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O TEM, ZAKAJ SE VSTAJNIKI BOJIJO PADCA VLADE BRATUŠKOVE; O ZOMBIJIH BREZ STRANK; ZAKAJ BODO V MARIBORU ŠE VISELE LUTKE; O CIVILNI DRUŽBI PROTI NEPREMIČNINSKEMU ZAKONU.