Pred letom vas je policija aretirala zaradi domnevnega izsiljevanja direktorjev zreškega Uniorja Gorazda Korošca in šmarskega Rhydcona Vinka Stiplovška. Celjsko sodišče je marca letos zavrnilo pritožbo vašega zagovornika na obtožnico. Vam je znano, kdaj se bo začelo sojenje?

Sojenje se bo začelo oktobra na okrožnem sodišču v Celju. Glede tega sem zelo miren, ker ni nobenih elementov za mojo obsodbo. Tožilstvo mi očita poskus storitve kaznivega dejanja izsiljevanja po drugem in tretjem odstavku 213. člena KZ RS. Obtožnica je precej krajša, ker je veliko stvari odpadlo že v predkazenskem postopku. Ključni element je tajni sodelavec 515, ki ga v obtožnici skoraj ni več, razen v obrazložitvi. Kaznivo dejanje mi je bilo dobesedno podtaknjeno, najprej s fiktivnimi pogajanji v odvetniški pisarni Gregorovič - Pungartnik o oglaševanju, potem pa s strani tega tajnega sodelavca. Kot se je pozneje izkazalo, mu sploh ni bilo jasno, kdo mu je to sploh naročil in na čigavo pobudo je deloval z denarjem. Predstavil se je kot človek Gorazda Korošca iz Uniorja.

Vztrajate pri svoji nedolžnosti, toda POP TV je objavila navedbo iz obtožnice, v katerem ste menda tajnemu policijskemu sodelavcu tik pred aretacijo zagotovili, da bi potrebovali še 100 tisoč evrov in da potem izsiljevanja ne bo več. Vi pravite, da tega stavka niste nikoli izrekli in da ga tudi ni v obtožnici.

Tega stavka ni v obtožnici in ga tudi nisem nikoli izrekel, prav tako ga ni v posnetem materialu, ki bo predstavljen na sodišču. Besede izsiljevanje ali kakršnegakoli denarja nisem nikoli omenjal, niti 50 tisoč, niti 100 tisoč, niti 150 tisoč, niti 360 tisoč. Nobenega denarja nisem zahteval od njih, vse je bilo izzvano s strani tega tajnega sodelavca, ki je vztrajal, da mi gospod Korošec želi dati avans in da je to povezano z nadaljevanjem enomesečnih pogovorov o oglaševanju na Info TV. Glede na to, da sem vedel, kako njihovo podjetje posluje, se mi niti ni zdelo čudno, da mi je ponujal denar v gotovini. Korošec in Stiplovšek sta tudi obtožena pranja denarja prav zaradi dokumentov, ki sem jih imel.

Ko sem dokumente dobil, sem poklical Stiplovška, mu jih predstavil in prosil za komentar. Zagotovil mi je, da gre za legalne posle in da ni nobenega kriminalnega dejanja, zato se je pri tem moje novinarsko delo končalo. Dokumente sem vrnil viru, v računalniku pa mi je ostala kopija. Čez nekaj časa so me poklicali iz odvetniške pisarne Gregorovič - Pungartnik in mi sporočili, da imajo zanimivega klienta, ki bi rad oglaševal na naši televiziji. Povedali so mi, da želi Unior oglaševati za več let. Dali smo jim enake pogoje kot vsem drugim in zgolj o tem smo se pogovarjali. Nisem pa vedel, da imajo v načrtu fiktivna pogajanja, to je povedal tudi Korošec na sodišču, da sploh niso imeli namena skleniti pogodbe, temveč mene spraviti v neko kriminalno dejanje.

Ključni motiv je bil, da pridejo do dokumentov, kajti takoj po začetku pogajanj me je odvetnik Jernej Mlinarič poklical in vprašal zanje. Povedal sem mu, da sem izvirnik vrnil viru, kopijo pa sem mu pozneje izročil pred sodiščem v Ljubljani. Zato ni moglo biti nobenega izsiljevanja, saj nisem imel dokumenta, s katerim bi to počel. Kot sem ugotovil, je šlo za obračun znotraj Uniorja in razkritje kriminalnih dejanj, branili pa so se tako, da so mene ovadili. Odvetnik Gregorovič je v ovadbi sam napisal, da ga je Korošec poklical z željo, da z mano sklene oglaševalsko pogodbo. Pozneje so trdili, da sem oglaševanje zahteval jaz, toda dokumenti kažejo, da je bilo narobe.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VODUŠEK POVE, ZAKAJ JE SPREJEL 50 TISOČ EVROV OD TAJNEGA POLICIJSKEGA SODELAVCA; NAMIGNE, DA SO NA POP TV SPOSOBNI KREIRATI DOGODKE NA POLICIJI; RAZLAGA, ZAKAJ NAJ BI GA NA POP TV POSKUŠALI UNIČITI IN ZAKAJ MU JE LEO OBLAK PRODAL MAČKA V ŽAKLJU.