Nenad Glücks
Vladimir Vodušek: Kdo vse je v ozadju njegove osebne in medijske likvidacije
Šlo je za grobo zlorabo celjske policije, tožilstva in sodstva za uničenje televizije in mojo osebno medijsko in človeško likvidacijo, Vladimir Vodušek opisuje svoje težave z organi pregona. Z Voduškom smo se pogovarjali nekaj dni po izpustitvi iz celjskega pripora. Vidno pretresen nam je razložil, da je njegove argumente zoper pripor slišalo šele vrhovno sodišče, na celjski policiji, tožilstvu in sodišču pa se je počutil, kot da je padel v drugo državo, kjer lahko s človekom delajo, kar jih je volja. Sprašuje se, od kod poslanki Pozitivne Slovenije Maši Kociper podatki, da je policija postopke izpeljala profesionalno, kot ona trdi. Pravi, da so zaradi dokumentov o spornem poslovanju, ki jih je videl, z njim najprej imeli fiktivna pogajanja o oglaševanju predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec, odvetniška pisarna Gregorovič-Pungartnik in Vinko Stiplovšek iz podjetja Rhydcon. Hkrati so zoper njega začeli zasebno preiskavo, ki sta jo nato prevzela celjska policija in tožilstvo, da bi producirali dokaze o izsiljevanju. Pravi, da so se nekateri mediji, predvsem POP TV, prav izživljali ob tej zgodbi, čeprav je osem let delal na tej televiziji.
Primož Lavre
Kako ste preživeli mesec dni pripora v Celju?
Zaprt sem bil v celjskem Starem piskru, kar se mi zdi dovolj zgovorno. Gre za zelo osebno izkušnjo, vsak jo doživlja drugače. Lahko rečem, da deset let zapora ne odtehta ene sekunde na svobodi. V zaporu si številka, podrejen si nekemu režimu. Ob šestih je bujenje, sledi zajtrk, nato pa nikoli ne veš, kdaj boš šel lahko za dve uro na sprehod na dvorišče. To je lahko ob sedmih, devetih, enajstih ... Pol ure na dan imaš na voljo za prhanje. Zaprt sem bil v samici, v celici za dva sem imel »privilegij«, da sem bil sam. Sam s sabo sem preživel v celici 22 ur na dan, brez televizije, radia, interneta, časopisov. Morda se bo slišalo banalno, ampak v prvih dneh so mi precej pomagali ljudje iz skupine, s katerimi sem bil zaprt. Med njimi so bili priporniki, ki jim sodijo v zadevi Balkanski bojevnik, na splošno jih je bila večina zaprtih zaradi preprodaje mamil. Postavili so me na realna tla, prvih nekaj dni nisem, na primer, nič jedel. Zjutraj sem spil čaj in morda kakšno juho. Ni šlo za gladovno stavko, enostavno nisem mogel jesti. Ne morem biti krivičen, hrano pripravljajo odlični kuharji, zelo se trudijo. Sicer pride dvakrat na teden v zapor zdravnik, medicinske sestre so tam, enkrat na teden pride zobozdravnik.
Kakšne izkušnje imate z osebjem?
Večinoma so bili korektni, človeški, profesionalni. Dali so mi vedeti, da bom že zaradi medijske odmevnosti primera zelo verjetno dolgo v priporu, zato naj začnem skrbeti za svoje zdravje, naj se, na primer, ukvarjam s športom. Na sprehodu se večinoma igra nogomet, lahko tečeš, se sprehajaš v krogu. Občasno sem igral nogomet, čeprav sem že nekoliko star za to. Imaš tudi možnost obiskovanja fitnesa, če morda prideš na seznam za to. Večina ljudi se tam notri zelo okrepi, si razvije mišice, so pa bili povprečno precej mlajši od mene. Navsezadnje si vendarle 22 ur na dan zaprt in sam s sabo.
Ostanite obveščeni
S čim ste se zamotili brez televizije, radia, interneta?
Pregledoval sem svoj spis, ki je bil dolg že okoli 400 strani. Bral sem knjige, med drugim Ime rože Umberta Eca. Bilo je zelo dobrodošlo branje, v spomin sem si priklical inkvizicijske postopke. Zdelo sem mi je, da se tudi meni dogaja pravi inkvizicijski postopek skupaj s tajnimi sodelavci in drugim. Nekoliko sem obnovil še znanje angleškega jezika. Toda nenehno je prihajala s sodišča neka pošta, zelo grozljive stvari. Jasno je bilo, da so se v Celju odločili, da me bodo v priporu držali do obtožnice oziroma do sojenja, po nekaterih mnenjih celo dve leti. Bil sem povsem nemočen, nobenih argumentov mojih odvetnikov niso upoštevali. Zoper odločitev preiskovalnega sodnika, da mi bo podaljšal pripor, sem na roko napisal pritožbo, za to so mi dali indigo papir. Tistikrat so mi v priporu omogočili, da sem lahko vso noč pisal odgovor zoper podaljšanje pripora, sicer se mora luč v priporu ugasniti ob desetih zvečer.
V TISKANI IZDAJI VODUŠEK GOVORI O PROTIPRAVNOSTI SVOJE ARETACIJE; KAKO JE DOŽIVEL NAPAD ZAMASKIRANIH POLICISTOV; ALI JE ODSTOP ŠEFA POLICIJE GORŠKA POVEZAN Z ZADEVO VODUŠEK; ZAKAJ SE JE POP TV "IZŽIVLJALA" NAD NJEGOVO ZGODBO; KAKŠNI SO DOLGOVI INFO TV IN KAKŠNA JE PRIHODNOST TELEVIZIJE.
Ključne besede