Nedavno smo praznovali 25. obletnico padca berlinskega zidu. Kako daleč je sedaj razvoj dogodkov, povezanih z 9. novembrom 1989, kakšne so razmere v državah nekdanjega vzhodnega bloka?

Prehod v demokratični sistem je bil izjemen uspeh predvsem za naši državi. Slovenija je zelo hitro izstopila iz tistega »no man's land« (nikogaršnje dežele), ki se je porajal s padcem komunizma. Češka in Slovenija sta že od začetka bili zelo jasni, da želita pristopiti k zahodnemu svetu. Ukrajina pa dalj časa ni bila sposobna narediti tega koraka z nikogaršnje zemlje. In to danes plačuje. V Sloveniji in na Češkem je bil ta premik takojšen: pri nas smo v trenutku spremenili smer izvoza za 180 stopinj proti zahodu. Tranzicija bi takrat lahko bila veliko bolj boleča, predvsem glede na dejstvo,da smo spreminjali čisto vse. Češka je bila najbolj zahodna država na vzhodu: vrnitev v Evropo, kamor spadamo, je spremljalo navdušenje ljudi.

Vsekakor je šlo za prebujenje ne samo ene države, temveč celotne regije.

Slovenija je svojo pot napredka nadaljevala, Češki se je nekje zataknilo. Pri nas je v določenem trenutku splahnela politična volja. Ekonomsko smo bili bolje pripravljeni od Slovaške, a so nas prehiteli. Najprej nas je prekosila Slovenija, nato še Slovaška, in to ne samo v ekonomskem smislu. Na dobri poti k temu cilju so tudi baltske države.

Ja, šlo je za celotno regijo. Treba pa je postaviti ločnico, ki jo je označevalo disidentstvo do komunističnega režima in so jo pomenile  miroljubne revolucije proti ustaljenim diktaturam. Poglejte na primer Rusijo: tam je sistem tudi kolapsiral, a ne zaradi iskrene želje ljudi, da bi se znebili komunizma. Če se režim ne bi bil sesul sam vase zaradi ekonomske nevzdržnosti, bi najbrž še stal na nogah – politične revolucije tam ni bilo.

V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike Sedláček spregovori o prodaji stabilnosti zahodu, da so vhodne države lahko kupile gospodarsko rast; o dajanju prednosti mladim, neobremenjenim kadrom pred starimi režimskimi ljudmi; o finančnih injekcijah iz zadolževanja kot dozah mamila za odvisnika; o gospodarskih napovedih kot o ugibanju vremena čez štiri leta; o problematičnem ustroju socialnega sistema, ki temelji na neskončni rasti.