NLB je kapitalsko podhranjena, po besedah ekonomista Rada Pezdirja potrebuje 450 milijonov evrov dokapitalizacije takoj, v naslednjem letu pa še okoli 900 milijonov evrov dodatne dokapitalizacije, če želi doseči desetodstotni kapitalski količnik. NLB je izgubila tudi predsednika uprave Boža Jašoviča, ki je nepreklicno odstopil s položaja zgolj nekaj ur potem, ko je tudi verjetni mandatar za sestavo nove vlade, Zoran Janković, oznanil, da je proti prodaji Mercatorja, NLB pa, da svoje funkcije ne opravlja dobro.

 

Ekonomisti se strinjajo, da je največji problem Agrokorja v lasti hrvaškega tajkuna Ivice Todorića izrazita vertikalna povezanost. V lasti namreč nima zgolj največje hrvaške trgovske verige Konzum, pač pa je tudi lastnik podjetij za mineralno vodo, sladoled, margarino, več kmetijsko-industrijskih obratov.

 

Po besedah dr. Mateja Lahovnika njegov prevzem Mercatorja ne bi bila dobra novica za slovensko prehrambno verigo. Zaradi vertikalne povezave ima Agrokor boljše pogoje poslovanja od tekmecev, v večji meri bi lahko polnil police Mercatorja z izdelki družb v njegovi lasti.

 

Žrtev Božo Jašovič

 

Kot kaže, je Jašovič do zadnjega verjel, da misli država (odhajajoči vladajoči politiki Pahorjeve vlade), ki je večinski lastnik NLB, resno glede svoje lastne strategije dezinvestiranja in prodaje zaseženih delnic NLB. Jašoviča je ta dvoličnost presenetila. Na koncu se je izkazalo, da so isti ljudje, ki so sprejeli opisano strategijo, to dejansko delali s figo v žepu.

 

Borut Pahor je že pred tedni dejal, da prodaji Agrokorju ni naklonjen, saj dvomi, da bi imel Agrokor na svojih policah slovenske izdelke. Finančni minister Franc Križanič se je še enkrat predstavil kot zaščitnik državnega kapitalizma, opozarjal je, da »bi sovražni prevzem imel negativne posledice na slovensko kmetijstvo, slovensko živilsko-predelovalno industrijo, bančni trg, BDP, trg dela ter posledično na javnofinančni primanjkljaj«.

 

Glas je povzdignil tudi Dejan Židan, minister za kmetijstvo, saj po njegovem v sedanji strukturi prehrambnih proizvodov v Mercatorju močno prevladujejo slovenski izdelki, kupci jih poznajo in jim zaupajo. Vprašanje prodaje je povezano z zaposlitvijo okoli sto tisoč ljudi, ki so v Sloveniji vključeni v proizvodnjo hrane, dodaja Židan. Prevzem Mercatorja bi po njegovem pripeljal do razpada slovenske verige za preskrbo s hrano.

 

Postopke v zvezi s prodajo deleža v Mercatorju vodita policija in protikorupcijska komisija, prva zaradi ugotavljanja obstoja korupcijskih tveganj in morebitne kršitve pravil lobiranja, druga pa zaradi suma kaznivih dejanj, kot so potrdili na policiji. 

 

VEČ V TISKANI IZDAJI