Hrvati besni zaradi prepovedi prodaje terana v Sloveniji

Časnik je spomnil, da je pristojna inšpekcija slovenskega ministrstva za kmetijstvo in okolje v ponedeljek zahtevala umik hrvaškega terana s polic slovenskih trgovin.

Slovenski inšpektorji so poudarili, da sporno vino, ki je označeno kot teran, izvira s Hrvaške ter da je to nesprejemljivo glede na to, da ima slovenski teran geografsko označbo. Inšpekcija se je sicer odzvala na opozorila kraških vinarjev o nelojalni konkurenci.

Kot poudarja ugledni hrvaški enolog Mario Staver, za hrvaško stran ni sporna označba geografskega porekla, sicer pa so znanstveniki na podlagi DNK analize ugotovili, da sta refošk in teran vendar dve različni vrsti grozdja.

"Povsod drugje v Sloveniji, kjer gojijo grozdje refošk, se tudi vino iz tega grozdja imenuje refošk. Izjema je Kras, kjer ga imenujejo teran," je za reški časnik dejal Staver. Kot je dodal, tudi v Italiji izdelujejo teran, a priznavajo izide analize o genetskih razlikah med grozdjem refošk in teran.

Hrvaški vinarji so spomnili, da je EU sprejela hrvaški vinski seznam, na katerem je vpisan teran oziroma istrski teran ter da takrat nihče ni omenjal morebitne težave zaradi imena vina.

Slovenija je takrat pripomnila zgolj zaradi imena Istra in ne zaradi imena teran. To je pripeljalo do tega, da bodo po 1. juliju, ko bo Hrvaška postala članica Evropske unije, na slovenskih vinih iz Istre morali pisati, da so iz slovenske Istre, na vinih s Hrvaške, pa da so s hrvaške Istre, je dejal Staver.

Predsednik društva Vinistra in znani hrvaški vinar Ivica Matošević je tudi presenečen zaradi prepovedi prodaje hrvaškega terana v Sloveniji. Ocenjuje, da slovenska prepoved "ni poštena" ter da bo Hrvaška lahko dokazala, da se ime teran nanaša zgolj na zvrst grozdja in ne na tehnologijo predelave grozdja.

"Če si vinarji s Krasa želijo vojne, potem pa gremo v vojno. Sicer pa oni ne bodo več smeli uporabljati imena teran," meni Matošević. Obenem upa, da bo prišlo do dogovora, ker imajo izjemno sodelovanje z vinarji s koprskega območja.

S kolegi iz Kopra si namreč prizadevajo, da bi na vinskih etiketah tudi po 1. juliju pisalo zgolj Istra in ne posebej hrvaška in slovenska Istra. Na ta način naj bi pomirili kolege s Krasa.

Časnik navaja, da zaenkrat niso dobili uradnih odzivov pristojnih hrvaških oblasti. Ocenjujejo, da je morebitna zahteva kraških vinarjev "ekonomska", ker je na Krasu precej manj grozdja refošk kot v hrvaški Istri, kjer imajo 400 hektarjev vinogradov s "pravim" imenom - teran.

Omenjajo, da ni razlika zgolj v imenu vrste grozdja, temveč tudi v tem, da se kraški teran pije svež, medtem ko imajo hrvaški proizvajalci vse boljše rezultate s teranom, ki je dozoreval vsaj dve leti.