NLB je najbolj svež vroči kostanj. Evropa zahteva čiste račune, Slovenija pa se trese, kaj bo prišlo na dan z razkritji revizije, ki bo dokončana naslednji teden. Posledice bi lahko bile uničujoče. Črna luknja slabih posojil Skupine NLB že danes (pred revizijo) presega 3 milijarde evrov (10 odstotkov slovenskega BDP!), sama matična banka pa ima za 1,8 milijarde slabih posojil.

Na dan pa morajo priti še uradni podatki o zastrašujočem finančem kraterju, ki ga za sabo puščajo Stožice in ki naj bi bil po nekaterih ocenah večji od Primorjevega. So pa tudi številni primeri nadvse bizarnih posojil: recimo 50 milijonov evrov podjetju z enim samim zaposlenim, ki je pred nekaj tedni vložilo vlogo za stečaj.

To, da se bo treba spoprijeti s pošastno podobo NLB, je bilo povsem jasno. Žal je bilo v preteklih letih zavlačevanja že veliko preveč, pravih rešitev pa ni nikoli bilo. Tudi potem ko se je začel sesuvati mit o nacionalnem interesu. Država je v zadnjih letih še naprej redno metala v NLB kupe denarja, temeljitega pregleda poslovanja in načina kreditiranja pa ni bilo. Tako nam je Evropa dala ultimat. In Slovenija je evropskim pogojem ustregla pet pred dvanajsto. Kako tipično za nas.

Pravzaprav je bila dokapitalizacija prejšnji teden samo nekaj prehodnega (in KBC je iz nje izstopila pet čez dvanajsto). Lahko bi rekli, šlo je za kupovanje časa, da bi se v naslednjem letu našlo neko novo rešitev. Javnost pričakuje, da bo vlada, ki prisega na liberalne principe ekonomske teorije v poosebljanju ministra za finance Janeza Šušteršiča, našla tuje partnerje za reševanje naše največje banke. Do tega trenutka pa čaka NLB še dolga in trnjeva pot. Noben resen tuji partner si v tem trenutku ne more privoščiti kupiti »mačka v žaklju«. Ta maček bi danes lahko bil že zelo shiran in podhranjen.

V TISKANI IZDAJI RAZKRIVAMO, KOLIKO JE BANKA S SLABIMI NALOŽBAMI POKURILA V LANSKEM LETU, KAKO SO SE V NLB DELILI KREDITI, IN KAKŠNE BODO POSLEDICE ZA NLB, ČE SE V REŠEVANJE VKLJUČIJO EVROPSKE INŠTITUCIJE.