Andrej Černic
Primerjava receptov za rešitev zavožene Slovenije
Meseci, ki nas ločijo do predčasnih volitev, na novo načenjajo dileme, kako rešiti naše zavoženo gospodarstvo. Stranke so na prvi pogled zelo odločne, kot bi rešitev imele v mezincu. Žal pa se lepe besede, zapisane v programih, le težko prelijejo na papir. Dokaz za to je zapletanje okoli projekta TEŠ 6, v naslednjih mesecih pa bomo lahko opazovali, kako se bodo predvolilne parole uresničevale pri gordijskih vozlih, kakršni so NLB, prometna infrastruktura, energetika, upravljanje »hišne srebrnine« in njena prodaja.
Primož Lavre
Alfa in omega vseh strankarskih programov je seveda javnofinančni kriza v Sloveniji. Vse stranke poudarjajo, da je potrebno zmanjšati javni dolg in predvsem javni primanjkljaj, ki je v zadnjih treh letih dosegel vrtoglave višine tik pod šestimi odstotki BDP. Ob tem se postavlja vprašanje, kako tudi zganiti gospodarstvo, ki je po številnih napovedih na robu propada pred novo recesijo. Za letos napoveduje UMAR Sloveniji 1,5-odstotno rast, kar je pod evropskim povprečjem (1,8 odstotka), znižanje bonitetnih ocen za slovensko državo in za banke pa bo učinkovalo kot dodatno dolivanje olja na ogenj krize.
SDS proti krizi z ustavnimi reformami
Velika pričakovanja vladajo za poteze, ki jih namerava povleči najverjetnejša zmagovalka skorajšnjih volitev, Janševa SDS. Nad krizo naj bi se stranka spravila s štirimi predlogi ustavnih sprememb. Prvi od teh predvideva, da bi slovensko ustavno ureditev dopolnili s členom, ki bi omejil delež javne porabe na 45 odstotkov BDP. Ta ukrep bi seveda pomenil rezanje državnih odhodkov oziroma kleščenje mase plač in določenih storitev. In to bi bil tudi prvi korak v smeri zniževanja javnega primanjkljaja in javnega dolga.
Javna poraba je mejo 45 odstotkov presegla v zadnjih dveh letih, ko se je tudi najbolj povečal javni dolg (od 30 odstotkov leta 2009 na 45 odstotkov v današnji dneh). Zmanjšanje odhodkov javnega sektorja (1,5 odstotka v letu 2012, v naslednjih letih pa 1,8 odstotka) se po mnenju največje opozicijske stranke lahko doseže s povečanjem konkurenčnosti gospodarstva in varčevanjem. Konkurenčnost bi povečali z znižanjem dohodkov od pravnih oseb za deset odstotkov, uveljavljanje varčevalnih ukrepov pa verjetno ne bo mogoče brez racionalizacije aparata zaposlenih v državnih institucijah in pokojninske reforme. To bo za SDS tudi svojevrsten izziv glede na veliko nasprotovanje pokojninski reformi, ki jo je predlagala Pahorjeva vlada.
Preostale predlagane ustavne spremembe so v smeri normativnih predpisov: ustavna definicija lastnine kot pravice in odgovornosti, ustavna opredelitev trajnostnega razvoja in podjetništva kot predmetov vzgoje v šolah ter ustavna obveza države za čim hitrejšo praktično uporabo tehnoloških in znanstvenih dosežkov. SDS je tudi definirala, kaj po njenem mnenju pomeni trajnostni razvoj in kako ga bo poskušala doseči s tremi cilji: kakovost življenja naj bo uvrščena v zgornjo polovico članic OECD, nadpovprečna razvitost med članicami EU in enakomeren razvoj.
Problem bančništva bi rešili z ustanovitvijo slabe banke in prodajo deleža v državnih bankah z ohranitvijo kontrolne kvote 25 odstotkov plus ena delnica. Kljub nedavni odtegnitvi državnega poroštva za projekt TEŠ 6 je SDS v svoj program zapisala podporo dokončanju njegove gradnje. Hkrati je omenjen tudi pospešen projekt gradnje NEK 2.
VEČ V TISKANI IZDAJI
Ključne besede