Ugotavljanje plagiatorstva Bratuškove na univerzi najmanjše hitrosti

Postopek ugotavljanja morebitnega plagiata magistrske naloge premierke Alenke Bratušek lahko traja od tri do šest mesece, je ugotovil rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik. Začel se je 8. aprila, ko se je senat fakultete za družbene vede seznanil s poročilom dekana Bojka Bučarja in potrdil začetek postopka ugotavljanja domnevnega plagiatorstva magistrske naloge Alenke Bratušek. Potem ko so mediji konec februarja pisali o sporni magistrski nalogi, je dekan že na začetku marca imenoval delovno skupino za odločitev o začetku postopka.

V skladu s statutom univerze mora dekan podati predlog za začetek postopka odvzema znanstvenega naslova, če obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da so pogoji za odvzem verjetno izkazani, nato pa o njegovem predlogu odloči pristojni senat. Če ta meni, da je predlog utemeljen, sprejme sklep, s katerim začne postopek odvzema naslova in določi pooblaščenca za vodenje postopka do izdaje odločbe. V primerih postopka senat tudi imenuje tričlansko komisijo učiteljev, ki pripravljajo ločena pisna poročila o razlogih za odvzem naslova. Ta tričlanska komisija naj bi bila po pisanju medijev že imenovana, fakulteta pa ni hotela razkriti imen članov.

Poglejmo, kako dolgo so potekali postopki v najbolj odmevnih primerih plagiatorstva. V primeru nekdanjega direktorja Lekarne Ljubljana Marka Jakliča je od medijskih zapisov o plagiatorstvu do odvzema magistrskega naziva minilo sedem mesecev. Maja 2011 so mediji poročali o tem, da je Jaklič magistrsko nalogo večinoma prepisal iz analize, ki jo je za Vzajemno napisal ekonomist Mićo Mrkaić. Konec novembra je senat ljubljanske ekonomske fakultete z veliko večino glasov ugotovil, da je Jakličevo magistrsko delo plagiat. Na tej podlagi je decembra tega leta ekonomska fakulteta njegovo magistrsko nalogo preklicala, preklic listine pa je bil objavljen v Uradnem listu.

Hitreje je postopek stekel v primeru poslanca Pozitivne Slovenije Boruta Ambrožiča. Ko so 17. julija lani mediji poročali, da je v svoji magistrski nalogi prepisal večino diplomske naloge diplomantke Klementine Jezeršek, je še istega dne o tem razpravljal svet Pozitivne Slovenije. 31. julija so ga pozvali k izstopu iz stranke, 4. septembra pa izključili. Medtem je na mariborski pravni fakulteti stekel postopek ugotavljanja plagiatorstva in 13. novembra je senat fakultete Ambrožiču odvzel magistrski naziv. Ker se je pritožil, je senat o tem še enkrat razpravljal 12. februarja letos in še enkrat soglasno potrdil, da se mu odvzame naziv magistra.

Ekspresno pa je postopek potekal v primeru nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Večer je 14. decembra lani pisal, da je več kot polovica njegovega diplomskega dela prepisanega od drugih virov. Senat fakultete Doba mu je nato že 30. januarja letos odvzel strokovni naziv diplomiranega ekonomista. Marca so strokovnjaki ugotovili, da je Kangler vse zapise tujih avtorjev v svoji nalogi ustrezno navedel. Toda vodstva fakultete ta ugotovitev ni omajala in vztraja pri odločitvi, da je odvzem diplome Francu Kanglerju nedvomen in dokončen. Kangler se lahko kot kdorkoli drug v njegovem položaju pritoži na sodišče.

Zanimivo je, da pri nekaterih osebah postopki potekajo zelo hitro, pri drugih pa počasi. V primeru Alenke Bratušek FDV ne odloča zgolj o usodi nekega magisterija, ampak nekako o usodi države. Če se bo naloga izkazala za plagiat, je ta napovedala odstop s položaja predsednice vlade. Zavrtel se bo nov krog iskanja mandatarja nove vlade in zaradi morda neuspešnih pogovorov predčasne volitve. Zato je fakulteta tudi pod političnim pritiskom, hkrati pa pred preizkusom lastne verodostojnosti.

Kot je znano, je v magistrski nalogi Alenke Bratušek spornih nekaj odstavkov, ki so dobesedno prepisani iz dveh vladnih dokumentov: odloka o ustanovitvi JGZ Protokolarne storitve in Strateški razvojni načrti JGZ Protokolarne storitve, pod katerima sta podpisana Iztok Purič in Mirko Bandelj. Bratuškova se izgovarja, da je sodelovala pri njihovi pripravi, zato po njenem ne gre za plagiatorstvo. Sporni so tudi nekateri dobesedno prepisani stavki avtorjev, ki niso navedeni kot citati. Na seznamu literature pa so tudi avtorji, ki v nalogi niso nikoli citirani.