Ob Mustru je Pahor danes odlikoval še Anunciado Fernández de Córdova, veleposlanico Kraljevine Španije, za izjemen prispevek k poglabljanju vezi med Španijo in Slovenijo, posebej na področju kulturnega sodelovanja.

Muster si je, kot je povedal v svojem nagovoru, že v otroštvu zastavil cilj, da bo z risbo zabaval ljudi, tako kot so drugi skozi slikanice zabavali njega. "V svojih risbah sem se vedno zavzemal za mir in nič nasilja", je dodal.

Anunciada Fernandez de Cordova pa je v zahvalnem nagovoru poudarila pomen kulture in povezovanja med državama.

Srebrni red za zasluge Mikiju Mustru, za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa

Utemeljitev:

Miki Muster, znameniti slovenski animator, ilustrator, stripar, karikaturist, kipar, novinar in filmski režiser se je nad stripi navduševal že v otroštvu. Ko si je pri trinajstih v Ljubljani ogledal celovečerni risani film, so njegove življenjske sanje začele dobivati svojo dokončno vsebino. Želel je  postati  animator, čeprav v Sloveniji  ni bilo niti slovenskega risanega  filma niti  poklica animator. Zato je tak poklic ustvaril. Danes velja za enega  najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in  risanega  filma v evropskem  merilu. Sam se je priučil obrti animacije, sam je izumljal postopke in tehniko, sam risal, zlagal, snemal in  sinhroniziral, kar je pomenilo neskončno dolge ure dela. A so ga ob tem zabavale duhovite dogodivščine njegovih likov, tako kot so zabavale tudi gledalce.

Prvi slovenski risani  film Puščica, ki ga je režiral in animiral za Viba film, je nastal leta 1960, sledila sta še Kurirček Nejček in Zimska zgodba. Posnel je tudi  številne  animirane reklamne spote, ki so navduševali s kakovostno sliko, duhovitostjo in  dinamiko. Zato so mnogi  postali legendarni. A ker država ni nudila dovolj možnosti njegovim sposobnostim in  ambicijam, se je leta 1973 odselil v Nemčijo, kjer je animiral like drugih  mojstrov. Skupna  dolžina teh risanih filmov je tolikšna, da bi iz njih lahko naredili šest celovečercev.

Posebej popularni  pa so bili in ostajajo stripi Mikija Mustra. Prvi strip je narisal še v obdobju stalinizma. Njegov najbolj slaven stripovski junak Zvitorepec pa je nastal v sivih časih informbiroja. S Trdonjo in Lakotnikom, ki sta se mu pridružila kasneje, je razveseljeval najmlajše, srednje in tudi starejše bralce vse do 1973, ko je bil zaposlen v Slovenskem  poročevalcu, pa tudi veliko kasneje v knjižnih izdajah. Enako znani pa so tudi Mustrovi stripi Medvedek Neewa, Lupinica, Čebelica Maja in številni drugi.

Miki Muster zgodbam, ki jih je pisal, in likom, ki jih je risal ali snemal, ni dajal le zunanje podobe. Dal jim je značaj, dušo in življenje. Z njegovimi risankami in stripi Slovenci nismo dobili le novega poklica in osvojili novo  področje filmske umetnosti, pač pa tudi junake, ki so se trajno  vpisali v slovensko literarno zgodovino in v srca celih generacij bralcev in gledalcev. Miki Muster je legenda slovenskega stripa in oče slovenske animacije.

Red za zasluge njeni ekscelenci Anunciadi Fernández de Córdova, veleposlanici Kraljevine Španije, za izjemen prispevek k poglabljanju vezi med Španijo in Slovenijo, posebej na področju kulturnega sodelovanja.

Utemeljitev:

V času mandata njene ekscelence Anunciade Fernández de Córdova je zaradi veleposlaničinega izjemnega angažiranja prišlo  do intenzivnih kulturnih izmenjav med  Slovenijo in  Španijo na različnih  področjih. Pobudniki odlikovanja, člani  Društva slovenskih pisateljev, so posebej poudarili literarne dialoge med Slovenijo in Španijo, ki so potekali od oktobra 2011 do  maja 2013. Zbrani v knjigi, ostajajo dialogi med priznanimi slovenskimi in španskimi avtorji trajno pričevanje o izjemnem literarnem sodelovanju dveh kultur. Posebnega pomena so tudi španske nagrade za vrhunske špansko-slovenske prevajalske dosežke in za mlade prevajalce. Pobudnica teh nagrad je bila prav veleposlanica. Številne razstave vizualne umetnosti, vse od filma in arhitekture do dogodkov scenske, glasbene in literarne umetnosti v štirih letih veleposlaničinega mandata, so pomemben premik na področju kulturnega sodelovanja. Vsi dogodki so široko odmevali v strokovni in širši javnosti, kar dokazuje veliko zavzetost pobudnikov in organizatorjev ter domiselnost tematskih sklopov, ki so uspešno nagovarjali javnost s posrečenim prepletanjem starega z novim, tradicije z modernizmom ter urbanosti z naravo.

Veleposlanica je svoje poklicno poslanstvo razumela predvsem kot priložnost, da Sloveniji predstavi špansko kulturo, da ji ta ne bi bila “španska vas”, pač pa del slovenskega vsakdana. Hkrati je upoštevala, da je medsebojno razumevanje in poznavanje dvostranski proces, zato je spletanje kulturnih  niti, česar se je strokovno in zavzeto lotila veleposlanica, približalo tudi  slovensko ustvarjalnost Španiji. Kot svetovljanka, ki po službeni dolžnosti prehaja iz kulture v kulturo, izhaja iz prepričanja, da kultura ustvarja  miroljubne, globoke in dolgotrajne medčloveške vezi, ki brišejo  državne in  druge meje in hkrati odpirajo vrata za sodelovanje na vseh drugih področjih, tudi za poslovneže in investitorje.

Rezultat njene vsestranske navzočnosti v slovenskem kulturnem prostoru sta tudi dve njeni  knjigi, ki sta izšli v slovenskem prevodu, leta 2011 pa je njena ekscelenca Anunciada Fernández de Córdova sodelovala na slovenskih dnevih poezije in vina tudi kot uveljavljena španska pesnica.