Referendumska kampanja glede arhivskega zakona poteka v senci evropskih in vse bolj verjetnih predčasnih parlamentarnih volitev. Kako boste na volišče pripeljali dovolj volivcev, da bodo na referendumu zavrnili zakon?

Ko smo zbirali podpise za referendum, sem veliko hodila po terenu, med ljudmi, se z njimi pogovarjala, tako sem se lahko iz prve roke prepričala, da dovolj dobro poznajo tematiko, predvsem pa da se zavedajo, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti. A ker vprašanje zgodovinske resnice nikoli ne more biti strankarsko vprašanje, ampak je to širše družbeno vprašanje, ki je vsem nam skupno, verjamem, da bodo ljudje odšli na volišča ter glasovali proti zakonu, ki zapira arhive. S tem bodo vsem, ki raziskujejo dogodke, na primer povezane z zločinskim delovanjem SDV, omogočili, da lahko svoje delo še naprej opravljajo strokovno in celovito. Seveda še vedno mislim, da bi moral biti referendum skupaj z evropskimi volitvami, saj bi to pomenilo najnižje stroške obenem pa najvišjo udeležbo. K tem dvema ciljema bi morala stremeti vsaka odgovorna politika.

Koalicijske stranke referenduma niso hotele razpisati na dan evropskih volitev prav zato, da udeležba ne bi bila dovolj visoka za razveljavitev zakona. Dovolj je, da svoje volivce pozivajo, naj se ne udeležijo referenduma ter tako preprečijo zahtevani kvorum glasov za zavrnitev zakona.

Žalostno je, da koalicija ne zmore konstruktivne drže pri tako temeljnem družbenem vprašanju. Še bolj žalostno in neodgovorno pa je, da bodo zaradi ozkih političnih interesov sedaj na ramena državljanov naložili dodatna 2,2 milijona evrov v že tako težkih gospodarskih in finančnih razmerah. Za takšna skrajno neodgovorna ravnanja bodo morali koalicijski poslanci prevzeti vso odgovornost. Kot veste, sem kot prvopodpisana pod referendumsko pobudo, skupaj z več kot 46.000 državljankami in državljani, na ustavno sodišče vložila zahtevo za ustavno presojo odloka, ki je predvideval izvedbo referenduma 4. maja in ne 25. maja. Ustavno sodišče je pritrdilo mojim argumentom. Glede na argumentacijo ustavnega sodišča sem pričakovala, da bodo poslanci koalicije ravnali modro, odgovorno in gospodarno ter za datum referenduma o arhivskem gradivu, prav zaradi najnižjih stroškov in najvišje udeležbe, določili dan, ko bodo tudi volitve v Evropski parlament. Vendar so se v koaliciji raje odločili, da bodo naredili vse, da referendum zaradi po novem višjega kvoruma ne bi uspel. Referendum je najvišja oblika demokratičnega odločanja, najvišja oblika neposredne demokracije, ki državljanom omogoča, da se opredelijo do določenih vsebin. Referendum je bistvo demokracije in še bolj utrjuje vlogo vladavine ljudstva, zato je nenavadno, da politiki delujejo proti temu. Koalicijske poslanske skupine delujejo proti osnovnim postulatom demokracije, to pa najverjetneje izhaja iz drugih časov, ko so morali vsi misliti tako, kot je naročala partijska oblast. V Sloveniji žal nismo opravili prepotrebnih družbenih sprememb, takrat ko je bila za to največja priložnost, zato so posledice skoraj na vseh področjih. Namesto evropske Slovenije, ki spoštuje osnovne civilizacijske norme, človekove pravice, dostojanstvo človeka, nedotakljivost človeškega življenja, imamo oblast, ki ima s temi vrednotami še vedno velike probleme. To se je ne nazadnje pokazalo v Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ko poslanci koalicije niso bili sposobni sprejeti osnovnih civilizacijskih sklepov.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE IRGLOVA PRAVI, DA JE NOVELA ARHIVSKEGA ZAKONA OSTALA KOT ODZIV NA OMERZINO IN LELJAKOVO ODKRIVANJE UMOROV UDBE; ZAKAJ NEMČIJA KAZNUJE ZLOČINE KOMUNISTIČNE TAJNE POLICIJE, SLOVENIJA PA JIH NE MORE; ZAKAJ JE NUJNO, DA MLADA GENERACIJA POZNA ZGODOVINO.