Predsednica NSI Ljudmila Novak je po glasovanju izjavila, da resnica osvobaja in da je prav, da arhivi ostanejo odprti. Novelo o zakonu o arhivih pa je stranka podprla, ker je vladajoča koalicija podprla njihov amandma, s katerim se ni podaljšal rok zaprtja arhiva s 75 na 80 let. Glede spremembe zakona naj bi se posvetovala s stroko oziroma tistimi, ki delajo v arhivih: »In to ne le pri ljudeh, ki so naklonjeni levi politični opciji, ampak tudi pri ljudeh, ki so naklonjeni desni politični opciji in slednji pravijo, da bo ta zakon omogočal lažje delo arhivistom in da bodo tudi arhivi bolje dostopni.«

Poglejmo dejstva. Ključna sprememba, s katero bo omejen dostop do arhivskega gradiva iz komunističnega režima, je v tretjem odstavku spremenjenega 65. člena zakona o arhivih: »Javno arhivsko gradivo v javnih arhivih, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, je dostopno brez omejitev, razen z omejitvami iz drugega odstavka tega člena.« V drugem odstavku pa je kot omejitve določeno arhivsko gradivo, ki vsebuje osebne podatke, ki se nanašajo na zdravstveno stanje, spolno življenje, žrtev kaznivih dejanj in prekrškov, storilca kaznivih dejanj in prekrškov, versko prepričanje in etnično pripadnost. To postane dostopno 75 let po nastanku gradiva ali 10 let po smrti posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

Kaj to konkretno pomeni, nam je razložil publicist Igor Omerza, ki že več let raziskuje po Arhivu: »Ko boste zaprosili za gradivo, ga bosta najprej pregledala za to zadolžena dva delavca Arhiva in ugotovila, če vsebuje osebne podatke, te ustrezno prekrila, šele nato boste ga dobili na vpogled. Ker dosjeji obsegajo tudi po tisoč strani in vse te bosta morala prebrati ta dva arhivarja, bo to seveda trajalo precej časa, še zlasti če bo takšnih zahtev več. Tako se zna zgoditi, da boste na posamezno gradivo morali čakati več mesecev. To pomeni tehnično zaprtje gradiva in ne razumem NSI, kako so lahko glasovali za tak zakon, če se zavzemajo za razčiščevanje polpretekle zgodovine. Še zlasti, ker so v zakonu izenačene žrtve in krvniki.« Omerza nam je še povedal, da se z njim nihče v NSI ni posvetoval, sicer pa je bilo njegovo odklonilno stališče do novele zakona že nekaj časa znano.

Če bi poslanci sprejeli amandma SDS, se vse to ne bi zgodilo, kajti po njem bi bilo vso arhivsko gradivo, nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije, organe notranjih zadev, pravosodne organe in obveščevalne varnostne službe, dostopno brez omejitev, vključno z osebnimi dosjeji žrtev in sodelavcev nekdanje SDV ter preverk. Arhivska komisija bi bila dolžna najpozneje v 30 dneh odločiti o dostopu, sicer bi se štelo, da je dostop odobrila. Amandma so podprli poslanci SDS in SLS ter poslanca Vogrin in Battelli, medtem ko se je NSI iz njej znanih razlogov vzdržala.