So vas rezultati evropskih volitev presenetili ali ste jih pričakovali?

Razporeditev strank ni bila presenečenje, saj je bila dokaj skladna tudi z našimi anketnimi napovedmi. Presenečenje pa je bila vsaj deloma vloga preferenčnih glasov za izvolitev posameznih kandidatov. To pomeni, da so bile na volitvah pomembne tudi osebnosti, ne samo stranke.

Pomladne stranke so sicer dobile mandat več, toda njihova podpora se je v primerjavi s prejšnjimi evropskimi volitvami zmanjšala za približno pet odstotkov, na okoli 41 odstotkov. Je to posledica nastopa več strank na levici ali česa drugega?

Najbrž je razlogov več. Dejstvo je, da smo na volitvah imeli precej manjših strank in akterjev, ki so se bolj uvrščali na levico, niso se pa tja uvrščali vsi. Te posamezne manjše stranke in liste so tako pobirale ne samo na levem, ampak tudi na desnem delu političnega prostora. Drugi razlog je lahko v tem, da si volivci želijo bolj harmonične odnose med strankami. Čeprav smo po eni strani imeli koalicijo med NSI in SLS, pa je bilo na drugi strani nekaj mesecev pred volitvami nekaj zaostrenih odnosov predvsem med SDS in NSI, kar verjetno nikomur od vpletenih ni koristilo. Kljub temu je treba gledati rezultate v relativnem smislu – ne toliko glede na to, kako je bilo pred petimi leti, ampak kako so se odrezale druge stranke. Iz tega zornega kota so bile te volitve nesporna relativna zmaga za SDS in absolutna zmaga za pomladne stranke, ki so dobile večino. Ta rezultat je uspešen za desno sredino tudi relativno glede na evropsko raven, kjer je ta opcija prav tako izgubila nekaj odstotkov zaradi doslej bolj obrobnih strank in gibanj. Sedanja opozicija je lahko z rezultati zadovoljna, po drugi strani pa so izrazita nezaupnica vladnim strankam, kajti ni se še zgodilo, da bi vodilna vladna stranka ostala brez evropskega poslanca, poleg tega je celotna vladna koalicija dobila samo dve od osmih mest. Zato to pomeni bolj nezaupnico vladajoči koaliciji kot karkoli drugega.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE MAKAROVIČ SPREGOVORI O MITU O NIŽJI VOLILNI UDELEŽBI IN KAKO GA IZKORIŠČA LEVICA; KAJ LAHKO POSEBEJ PRIVABI POMLADNE VOLIVCE; V ČEM JE BILA SLABOST LUKŠIČEVEGA MORALISTIČNEGA JAVNEGA DISKURZA; ZAKAJ KUČANOVA PODPORA NE BO NUJNO KORISTILA STRANKI, KI JO BO PODPRL; ZAKAJ LAHKO ZORAN JANKOVIĆ POLITIČNO PREŽIVI TUDI TE VOLITVE.