Ankete kažejo, da so volivci prevaro Bratuškove že zdavnaj spregledali, saj podpora njeni vladi iz meseca v mesec pada kot kamen. In to kljub nekritičnemu in navijaškemu poročanju dominantnih medijev, ki ne služijo javnemu interesu, pač pa interesu vlade Bratuškove.

Dominantni mediji so leta 2011 pozivali Pahorja, naj zaradi nizke javnomnenjske podpore odstopi. Podobno so 2012 k odstopu pozivali Janšo, češ da zaradi nizke podpore nima legitimnosti za izvajanje daljnosežnih reform. Čeprav smo sedaj v veliko težji situaciji in na naša vrata zdaj res trka trojka, dominantni mediji pri vladi Bratuškove delujejo ravno nasprotno. Bratuškovo in njeno vlado kljub majhni podpori branijo na vse kriplje in zahtevajo, naj se državljani do nje vedemo kot navijači do slovenske reprezentance. Bolj kot ji upada podpora, bolj jo hvalijo. V isti sapi zahtevajo, naj se vse vladne in opozicijske stranke podredijo politični stabilnosti, čeprav je vlada Bratuškove prav zaradi nizke javnomnenjske podpore ne more zagotoviti, saj legitimnosti nima.

Če bi dominantni mediji o vladi Bratuškove poročali tako kot o nekdanji Janševi, bi ji podporo morali meriti v negativnih vrednostih. Enako velja za upadajočo priljubljenost premierke, ki se samovšečno hvali, da se baje žrtvuje in postavlja državo pred svoje lastne interese. Če bi bilo to res, potem bi morala takoj odstopiti. Brez legitimnosti za vladanje je tudi vodilna koalicijska stranka PS, ki jo podpira le nekaj več kot pet odstotkov vprašanih, kar je daleč od 28 odstotkov po zmagi na volitvah decembra 2011. S tem je vprašljiva njihova vloga vodilne vladne stranke, saj bi za svoje daljnosežne odločitve morala preveriti svojo podporo pri volivcih na državnozborskih volitvah, namesto da se ukvarja z vprašanjem, kdo bo predsednik PS.

Doslej je navidezno legitimnost vladne koalicije vzdrževala Lukšičeva SD, ki je dolge mesece vodila po javnomnenjskih anketah. Vendar so kljub medijskem pranju možganov volivci razkrinkali tudi SD, njen predsednik Lukšič pa je na repu lestvic. Trend SD se je v zadnjih tednih obrnil močno navzdol, prehitela jih je Janševa SDS. In to kljub vztrajnem bombardiranju dominantnih medijev, ki vsak dan najdejo novo napako ali slabost pri Janši in SDS ter jo uvrstijo med udarne novice, Lukšič pa je s svojo SD deležen neskončne prizanesljivosti, ko blebeta neumnosti, izreka parole iz propadle SFRJ in se prisrčno dobiva s svojim črnogorskim soimenjakom Igorjem Lukšićem. Čas za blestenje v hinavščini se je tudi za Lukšiča dokončno iztekel.

Žal se je čas iztekel tudi za Slovenijo in nas pred tem ne rešijo vsi dominantno-medijski spini ter neumnosti, ki letijo iz ust Bratuškove. Bratuškova se je takoj na začetku premierske funkcije osmešila na CNN, ko je dejala, da potrebujemo čas, ne pomoči. Bratuškometer je začel tiktakati že ob njenem prevzemu oblasti, vendar se ji ni nič mudilo, ampak si je vzela časa na pretek. Namesto z reševanjem problemov Slovenije se je ukvarjala predvsem s seboj in s tem, kako naj se na vsak način ohrani na premierskem stolčku. Zdaj se ji je nenadoma začelo muditi. Vladi naklonjeni dominantni mediji, ki so še nedavno v norišnico pošiljali vsakogar, ki je opozarjal na možnost prihoda trojke, zdaj taisto trojko slikajo v rožnatih barvah, prodajajo pravljice za lahko noč o španskem scenariju, in vsakogar, ki jim ne sledi, ožigosajo za neodgovornega. Skupaj s predstavniki vladne koalicije žugajo državljanom in opoziciji, da se je čas iztekel, naj se vendarle podredijo vladi Bratuškove.

V imenu nove parole – politične stabilnosti – od opozicije celo pričakujejo, da se odpove običajni funkciji opozicije v demokraciji, to je nasprotovanju vladni politiki. Še leta 2012 so taisti dominantni mediji skupaj s predstavniki PS in SD trdili ravno nasprotno, ko so od nekdanje Janševe vlade zahtevali, naj posluša opozicijo. Celo nekdanji predsednik Danilo Türk in veliki podpornik PS je lani oktobra med predsedniško kampanjo pozival, naj takratna Janševa vlada svoje premoči ne uporabi za preglasovanje, ampak naj se posvetuje z opozicijo na čelu s PS in SD. Danes glavni koalicijski stranki PS in SD nimata nobenega posluha za opozicijo, ampak jo hočeta popolnoma utišati. S tem želi vladna koalicija prikriti žgoče dejstvo, da zaradi nizke javnomnenjske podpore sploh nima legitimnosti za sprejemanje težkih in daljnosežnih ukrepov.

Namesto da bi dominantni mediji kritično obravnavali porazno delo vlade Bratuškove, ki med državljani nima nobene legitimnosti, vpeljujejo jugoslovansko retoriko, s katero zahtevajo politično stabilnost. Vladna koalicija in njeni podporniki v imenu politične stabilnosti pobesnelo korakajo in grozijo, ko skušajo utišati vsako kritiko, želijo ukiniti opozicijo in s tem rušijo temelje demokracije. Smo na robu bankrota, zato je prišel skrajnji čas za menjavo vlade Bratuškove. Sicer nas bo skupaj z dominantnimi mediji v kratkem času vrnila v totalitarizem in v bedo ekonomskega bankrota.