Za danes je na ljubljanskem sodišču napovedano zaslišanje nekdanjega šefa jugoslovanske Službe državne varnosti Silva Gorenca. Zahtevo so podali avstrijski organi pregona, preiskujejo pa ga zaradi poletnih dogodkov leta 1972 v Avstriji, ko so pripadniki Udbe ugrabili Hrvata Stjepana Crnogorca, ga odpeljali v Ljubljano na zaslišanje, nato pa likvidirali. Raziskovalec Roman Leljak je zaradi suma kaznivega dejanja ugrabitve in umora zato lani  avstrijskim kriminalistom ovadil Silva Gorenca, Borisa Mužiča in Marjana Orožna. Zato je fotograf Reporterja Primož Lavre čakal pred sodiščem, ko je z njegove leve strani okoli 10. ure prišla Vesna Žalik, slovenski javnosti bolj znana kot sodnica poročevalka v Janševi zadevi za varstvo zakonitosti.

Seveda jo je Lavre kot dober reporter fotografiral. Žalikova je najprej pred vrati sodišča za hip postala, nato pa zakorakala proti Lavretu. Zahtevala je, naj pove, kdo je. Naš fotograf je seveda vljuden ter se ji je predstavil z imenom in priimkom ter da dela za revijo Reporter. Nato je iz nje bruhnilo: »Tako se to ne dela. Takoj izbrišite fotografijo.« Našemu fotografu ni padlo na pamet, da bi jo ubogal. Kam bi pa prišli, če bi vsakdo, ki ima pet minut časa in je javna oseba, prepovedoval fotografiranje. Ampak, kakor se to še prepogosto zgodi, je Žalikova hipoma pozabila, kako je Lavretu ime. Pa je dejala: »Kako vam je že ime. Primož? Primož D.? Drolc?« Bližnje srečanje Reporterjevega fotografa in vrhovne sodnice je bilo nato končano.

Vendar Žalikove in druge sodnike pred leti fotografi niso motili. Lahko si jih fotografiral na hodnikih sodišča. Pisanje o njih se nikomur ni zdelo sporno, nihče ni govoril, da se ruši ugled sodišča, zato so bili pogosti tudi opisi ljudi v črnih haljah. Takole so Slovenske novice jeseni 1992 med zagovorom  goljufa Sandija Grubeliča opisale takrat mlado sodnico Vesno Žalik: »Predsednica senata Vesna Žalik, oblečena v črn kostim z belo bluzo in prav tako veliko mašno pod brado, pa si je medtem samo čistila nohte, ki so bili pobarvani kričeče roza.« Danes se sodniki, vključno z Žalikovo, novinarjem izogibajo. Hm, še posebej Reporterjevim.