Robinzon Crusoe se po brodolomu znajde na osamljenem otočku. Če želi preživeti, mora na dan pojesti osem kokosov in štiri ribe. Da nabere kokos, potrebuje osem ur, da ulovi ribe, štiri ure, preostanek dneva počiva. Nato se domisli – žrtvuje šest ur prostega časa, izdela dolgo palico in teh osem kokosov sklati v štirih urah. Ker je povečal produktivnost in prihranil čas, splete še mrežo za ribolov in štiri ribe ulovi v dveh urah. Potreben čas je skrajšal za polovico, varčuje, zato si lahko naredi zalogo za težke dni. Levičarji takega človeka označujejo za neoliberalca.

Liberalni ekonomisti in številni avtorji na primeru junaka romana Daniela Defoeja preprosto razložijo, kaj sploh je liberalizem. Crusoe, ki uživa absolutno intelektualno, družbeno in gospodarsko svobodo, je proizvajalec in potrošnik, njegov kapital je čas. Tega porabi, da izdela orodje, ki mu omogoči učinkovitejše pridobivanje dobrin. Zato več proizvede in ima – dobiček. Z njim varčuje, saj ne ve, kdaj bo zbolel, ali se bodo selile ribe oziroma, če prevedemo v ekonomski jezik, kdaj bo nastopila kriza. Na pomoč – če bo morebiti prišla – se tudi ne more zanašati. Ampak levičarji ne razumejo niti tako enostavnega primera za telebane, ki razloži kompleksnejšo liberalno ekonomijo, katere osnove so svoboda posameznika, prosti trg, zasebna lastnina, deregulacija in majhna javna poraba. In ker beseda liberalizem zveni nekako preveč prijazno, so si izmislili zmerljivko –  neoliberalizem.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.