Nedavno ste v Financah objavili komentar z naslovom Sodniški novi razred kot odziv na vzvišeno oblastniško ravnanje podpredsednice vrhovnega sodišča Nine Betetto, ko ste uglednima gostjama iz tujine želeli pokazati notranjost osrednje sodne palače v Ljubljani. Betettova je varnostnikom na vhodu naročila, da lahko na hitro pogledate le v eno sodno dvorano, izgovorila se je, da za druge ni pristojna, zato so vas odgnali iz stavbe. Kakšen je bil kasneje odziv vaših gostij na ta eksces?

Gostji sta bili šokirani, nista razumeli, da je to mogoče, zlasti sodnica iz ZDA, ki je predsednica okrožnega sodišča v Dallasu, je bila popolnoma osupla. Nekajkrat je ponovila, saj so sodne obravnave vendar javne. Dejala je še, kako to, da je gospa podpredsednica vrhovnega sodišča, tedaj v vlogi predsednika, ker je bil odsoten, dovolila ogled ene sodne dvorane, ogleda druge pa ni mogla dovoliti. Tega enostavno nista razumeli. Proti koncu dneva sta vse skupaj vzeli že bolj kot šalo, vendar je sodnica iz ZDA pravilno ugotovila: ker nam niso omogočili vstopa v druge prostore sodišča, v eno od civilnih dvoran, je podpredsednica skušala osramotiti mene. Pričakoval sem opravičilo, zato se tudi nisem takoj odzval. Ker ga ni bilo, sem v interni elektronski komunikaciji z drugimi osebami opisal dogodek, članek v Financah je bil le del celotne, menda še potekajoče komunikacije.

V tiskani izdaji Reporterja Zobec spregovori o svojem odnosu z Nino Betteto; opiše značilnosti novega sodnega razreda v Sloveniji; izpostavi alarmantno število razveljavljenih zadev na ustavnem sodišču; s prstom pokaže na krivce za porast razveljavljenih sodb; se dotakne problematičnega razmerja med količino in kvaliteto opravljenega dela; meni, da se je klima na vrhovnem sodišču z novimi okrepitvami izboljšala; pove, kaj je temeljni vzrok disfunkcionalnosti postkomunističnih družb.

Primož Lavre