Ivan Puc
Ivan Oman: Rdeče zvezde na proslavi nimajo kaj iskati
"Ko smo se znašli pod okupacijo, smo bili zavedni Slovenci. Če bi zdaj prišlo do nje, kaj menite, koliko ljudem bi bilo domoljubje še pomembno?" pravi Ivan Oman. Ob dnevu državnosti smo se pogovarjali z Omanom, kmetom iz Zminca, ustanoviteljem in prvim predsednikom Slovenske kmečke zveze ter članom predsedstva Republike Slovenije, ki je bil eden od glavnih akterjev slovenske demokratizacije in osamosvojitve. Današnje proslave na Kongresnem trgu se ne bo udeležil. »Rdeče zvezde na tej proslavi nimajo kaj iskati. To je simbol komunistične Vzhodne Evrope, Kitajske, Kube ... Če mi sodimo tja, potem pa hvala lepa!«
Primož Lavre
Gospod Oman, ko pogledam po dvorišču, vidim, da vas prihodnost vašega rodu ne more skrbeti …
Za zdaj je skrb res odveč. Sin je gospodar, ima dva fanta in dve dekleti. Imam osemnajst vnukov. Upam, da bo šel rod naprej, bolj pa dvomim o prihodnosti kmetijstva pri nas.
Mimogrede, koliko let šteje Omanov rod?
Rodovnik je izpričan za tristo let. Domnevam, da ime izhaja od bavarskih kolonistov, ki so prišli v te kraje v trinajstem stoletju in se naselili od Loke do Kranja. Istega izvora so tudi Homanovi, ki žive v bližini. Tudi v sosednji domačiji stanujejo Omanovi. V Loki je znana Homanova hiša oziroma Homanova kavarna. Omani in Homani prebivajo od Loke do Kranja, na Koroškem in v Ratečah. Drugje jih ni, razen če so se od tu razselili.
Bolj vas mora skrbeti prihodnost Slovenije, ki ste jo soustvarjali. Vsi govorijo o spremembah, toda na kaj naj se opremo?
Ostanite obveščeni
Ne vem, za kakšne spremembe naj bi šlo. Menda imamo demokratično državo, ta pa naj bi skrbela predvsem za družbeno infrastrukturo in ne za plansko gospodarstvo. V težavah smo prav zaradi miselnosti, da država skrbi za vse, čeprav smo zavrnili totalitarno državo in je – v to sem še vedno prepričan – sicer še vedno ne maramo. Smo tudi v Evropski zvezi, kjer velja sistem liberalne demokracije. Treba je biti pošten in delati, potem bo prihodnost zagotovljena.
Veliko stavite na krščanske moralne vrednote. Upravičeno? V že precej sekularizirani Sloveniji.
Sekularizacija je nekaj manjša kot v Evropi. Dandanes velja, da je človek gospodar vsega. Sem kristjan in po političnem prepričanju krščanski demokrat. V nekem smislu torej tudi konservativec. Prepričan sem, da je to za družbo najprimernejša politična opcija, ker so najbolje urejene tiste države, kjer je ta opcija prevladujoča.
Kakšen je vaš odnos do liberalizma oziroma t. i. neoliberalizma?
Zadržan sem do raznih neoizmov, ki bolj malo povedo. Človek je sam po sebi liberalen; hoče svobodo, želi vse vedeti in vse obvladati, krščanstvo pa postavlja mejo, do kod lahko seže njegova (samo)volja. Če bi se teh norm držali, bi ne bilo toliko deviacij, ki jih prinaša tudi liberalizem.
Papež Frančišek vas je navdušil?
Sveti oče je jezuit in preprost človek. Ker je redovnik, že zato ne more biti gospod. Če in kakšen nov veter bo prinesel v Katoliško cerkev, pa bo pokazal čas.
Dober večer, Bog daj! S temi besedami ste ne dolgo odzdravili voditelju Odmevov. Tako na »nacionalki« ne odzdravljajo niti škofje …
Najbrž res ne. Pozdravljam po slovensko in po kmečko: Bog daj, dobro jutro! Bog daj, dober dan! Bog daj, dober večer! Nikoli drugače. Na kmetih tako pozdravljamo, jaz pa sem še vedno star kmet.
Ste tako pozdravljali tudi člane predsedstva RS?
Kar dobro smo se razumeli, zato je ostal moj pozdrav Bog daj, dober dan. In seveda Zbogom.
V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE OMAN SPREGOVORI O ZANJ DVOMLJIVIH PROTESTIH SLOVENSKIH KOMUNISTIČNIH POLITIKOV KONEC OSEMDESETIH; ZAKAJ JE BILA RAZOROŽITEV TEROTORIALNE OBRAMBE VELEIZDAJA; O POMANJKANJU DOMOLJUBNE VZGOJE; O PREPADU MED "BANDITI" IN "IZDAJALCI".
Ključne besede