V prispevku Igorja Kršinarja, v prejšnji številki Reporterja, o Martinu Koširju (na fotografiji ob Titu leta 1974) oz. o njegovi avobiografiji, med drugim izvemo, da je novinarju avtobiograf, ki je bil v letih 1974–1978 načelnik zvezne tajne politične policije alias podsekretar v zveznem notranjem minstrstvu, povedal, da se je tajna policija (ponarodelo Udba), ukvarjala le z morebitnimi spori med republiškimi Udbami in z analizami. Ko je bil Košir povprašan o ugrabitvi poslovneža Bate Todorovića, ki je bil nasilno priveden v Jugoslavijo februarja 1975, torej v času njegovega vrhovnega »udbovskega« mandata, je M. Košir zatrdil, da je za ugrabitev Slobodana Todorovića - Bate izvedel, ko je bil na dopustu, sicer pa je to akcijo izvedla slovenska Udba pod vodstvom Janeza Zemljariča. In naprej: »Bila so zelo stroga pravila, brez soglasja federacije se v te zadeve nismo mogli vpletati, ker so bile za to pooblaščene republike.«

V tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike več o šefu Udbe, ki si je s knjigo postavil spomenik, v katerem pa molči o ugrabitvah in umorih Udbe med njegovim vodenjem; ali Košir kot šef zvezne Udbe res ni vedel, kaj so počele republiške izpostave tajne policije; o za Koširja obremenjujočih dokumentih v arhivu.