Na sodišču v Münchnu o spletkah Staneta Dolanca

Vanja Špiljak, ki je sin pokojnega predsednika predsedstva SFRJ Mika Špiljaka, je trdil, da je Dolanc sprožil obtožbe o malverzacijah v energetski družbi Ina, v kateri je bil zaposlen pred odhodom v Švico. V Ininem oddelku za oglaševanje je delal tudi Stjepan Đureković, ki so ga po zapustitvi Ine in odhodu s Hrvaške umorili na Bavarskem leta 1983. Perkoviću in Mustaču sodijo zaradi domnevne vpletenosti v umor Đurekovića.

Špiljak je včeraj dejal, da je kot eden takratnih direktorjev v Ini tudi sam sodeloval s policijo med preiskavami o morebitnih malverzacijah v Ini, ki so jih takratne jugoslovanske oblasti sprožile leta 1982. Potem so preiskavo razširili tudi proti njemu. Sam je bil leta 1983 zadolžen za posle Ine s takratno jugoslovansko vojsko, leta 1987 pa se je preselil v Švico.

Zatrdil je, da je podrobnosti o preiskavi proti njemu izvedel veliko kasneje na podlagi podatkov, ki jih je zbrala komisija hrvaškega sabora, ki se je po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo ukvarjala z umorom Đurekovića. Dejal je še, da naj bi preiskavo proti njemu sprožil Stane Dolanc na podlagi anonimne prijave enega od zaposlenih v Ini, je z včerajšnje obravnave poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Med drugim naj bi jugoslovanski policisti preiskali Špiljakovo pisarno zaradi suma, da je skrival gotovino od domnevno sprejete podkupnine v enem od poslov, ki jih je imel v Ini. Preverjali so tudi, ali je uporabljal letalo družbe brez ustreznih dovoljenj. Kot je dodal, preiskovalci niso našli dokazov, da bi kršil zakone.

Špiljak je odgovornost za preiskavo proti njemu pripisal Dolancu. Dodal je, da ga je takratni jugoslovanski notranji minister javno v medijih sumil poneverbe več milijonov ameriških dolarjev. V domnevni zaroti proti očetu in sinu Špiljaku naj bi sodelovali tudi nekateri drugih takratni vodilni politiki na Hrvaškem, med katerimi naj bi bil po njegovih besedah tudi nekdanji načelnik hrvaške policije Pavle Gaži.

Špiljak je še zatrdil, da ni poznal umorjenega Đurekovića, čeprav sta oba delala v Ini. Je pa potrdil, da je spoznal Mustača še v 80. letih minulega stoletja, Perkovića pa pred leti, ko je bil priča tudi v procesu proti Krunoslavu Pratesu, ki so ga v Nemčiji leta 2008 obsodili na dosmrtno ječo zaradi sodelovanja pri umoru Đurekovića.

V obtožnici proti Perkoviću in Mustaču je med drugim navedeno, da so Perkovića umorili ravno zato, da bi prikrili domnevne Špiljakove malverzacije s prodajo nafte v Ini. Umor Đurekovića naj bi naročil Mika Špiljak, da bi zaščitil svojega sina.

Perkovićevi odvetniki trdijo, da je Đurekovića verjetno umorila nekdanja jugoslovanska vojna obveščevalna služba (Kos) zaradi njegovih domnevnih podatkov o takratni veliki jugoslovanski skrivnosti, letalski vojaški bazi Željava v hribih pri Bihaću na meji z BiH, kot tudi zaradi Đurekovićevega vedenja o rezervah nafte za jugoslovansko vojsko, je poročala hrvaška televizija.