Od 22. do 25. maja bo okoli 400 milijonov volivcev v 28 državah članicah EU volilo 751 poslancev Evropskega parlamenta. Najprej na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, kjer bodo volišča odprli že v četrtek, naslednji dan na Irskem in Češkem; v tej bodo volili kar dva dneva, v petek in soboto. V Latviji, na Malti in Slovaškem ter v francoskih čezmorskih ozemljih bodo volili v soboto, v nedeljo pa v vseh preostalih članicah, tudi v Sloveniji. Uradne rezultate bomo dobili šele po 23. uri, ko bodo zadnji zaprli volišča v Italiji. Izide vzporednih volitev za Slovenijo pa bosta največji slovenski televizijski hiši objavili že nekaj po 19. uri, neuradna sestava novega Evropskega parlamenta bo na podlagi rezultatov vzporednih volitev znana okoli 22. ure.

Zmagovalec dobi mandatarja

Na podlagi uradnih izidov volitev bodo nacionalni parlamenti ugotovili, kateri kandidati so bili izvoljeni za evropske poslance, državni zbor bo slovenske poslance Evropskega parlamenta potrjeval na junijski seji. Novi evropski poslanci se bodo na ustanovnem zasedanju sešli od prvega do tretjega julija, na katerem bodo izvolili novega predsednika Evropskega parlamenta, 14 podpredsednikov in šest kvestorjev. Dva tedna pozneje bodo na drugem zasedanju izvolili predsednika Evropske komisije. Kandidata uradno predlagajo države članice oziroma njihove vlade, potrdi pa ga Evropski parlament z večino glasov, torej z najmanj 376 od skupno 651 glasov.

V skladu z določbami lizbonske pogodbe iz leta 2009 bodo novega predsednika Evropske komisije izvolili na podlagi volilnega izida, in sicer kandidata iz vrst evropske stranke, ki bo dobila največ sedežev v Evropskem parlamentu. Stranke so zato že pred volitvami volivcem predstavile svoje kandidate za predsednika Evropske komisije, ki so tudi nosilci list na evropski ravni. Evropska ljudska stranka računa na nekdanjega luksemburškega premierja Jean-Clauda Junckerja, socialisti na predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza, Zavezništvo liberalcev in demokratov na nekdanjega belgijskega premierja in evropskega poslanca Guya Verhofstadta, zeleni imajo dva kandidata, evropskega poslanca iz Francije Joséja Bovéja in evropsko poslanko iz Nemčije Ska Keller, evropska (skrajna) levica pa grškega opozicijskega voditelja Aleksisa Ciprasa. Največje možnosti za izvolitev imata Juncker in Schulz, saj imata njuni stranki tradicionalno največjo podporo. Zadnje ankete kažejo na rahlo prednost ELS, ki pa bo očitno izgubila veliko sedežev. Ne glede na to, kdo od obeh favoritov bo izvoljen za predsednika Evropske komisije, naj bi stranki obdržali veliko koalicijo in večino poslancev v Evropskem parlamentu.

Po imenovanju predsednika Evropske komisije bodo vlade držav članic predlagale še kandidate za nove komisarje, ki bodo septembra »zaslišani« v Evropskem parlamentu. Ta lahko kakšnega kandidata tudi odslovi in zahteva novega. Oktobra naj bi Evropski parlament z navadno večino izvolil novo Evropsko komisijo. V njej imajo države članice še vedno po enega svojega komisarja. Slovenijo v njej dva mandata zastopa Janez Potočnik, v zadnjem času pa se kot možni novi evropski komisar omenja Tone Rop. Celo Alenka Bratušek naj bi bila po najnovejših podatkih ena od možnih kandidatk. Najverjetneje bo kandidata predlagala še sedanja vlada v odhajanju, kajti tudi če bodo predčasne volitve v državni zbor julija, septembra še ni mogoče pričakovati nove vlade.

Osem parlamentarnih skupin

Izvoljeni evropski poslanci se bodo v Evropskem parlamentu povezali v parlamentarne skupine. V sedanjem sklicu deluje osem poslanskih skupin, pogoj za njihovo ustanovitev pa je, da štejejo najmanj 25 poslancev in da prihajajo iz najmanj sedmih držav članic. Tisti, ki se ne morejo povezati v eno od poslanskih skupin, lahko delujejo le kot samostojni oziroma nepovezani poslanci. Trenutno je največja parlamentarna skupina ELS, ki ima 265 sedežev oziroma 36 odstotkov. Vodi jo Joseph Daul, tudi predsednik ELS, ki v Evropskem parlamentu zastopa francosko Zvezo za ljudsko gibanje (UMP). Iz njenih vrst sta tudi odhajajoči predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy. V njeni skupini delujejo tudi štirje slovenski poslanci, trije iz SDS in eden iz NSI; dva tudi tokrat nastopata kot nosilca list: Milan Zver (SDS) in Lojze Peterle (NSI in SLS). Socialisti in demokrati (SD) imajo trenutno 184 poslancev, med njimi sta tudi Tanja Fajon in Mojca Kleva Kekuš iz slovenske SD, ki se tudi letos potegujeta za Evropski parlament, nosilec njihove liste pa je prvak SD Igor Lukšič.

Zavezništvo liberalcev in demokratov (ALDE) ima 84 poslancev, med katerima sta Jelko Kacin (LDS) in Ivo Vajgl (izvoljen na listi Zares). Prvi letos kandidira s samostojno listo, njegov nastop je podprl tudi Verhofstadt, drugi tokrat zastopa Desus, kjer se še niso odločili, ali se bodo pridružili liberalcem ali socialistom. Zeleni imajo v Evropskem parlamentu 55 poslancev, vendar na okrepitev iz Slovenije ne morejo računati, saj so slovenski zeleni prešibki, njihovi člani SMS Zeleni pa na evropskih volitvah sploh ne nastopajo. Podobno tudi skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki ima trenutno 54 poslancev, v Sloveniji nima privržencev. Najmočnejši v tej skupini so britanski konservativci, ki so v svoji državi vodilna stranka. Zaradi nasprotovanja federalnemu konceptu EU niso predlagali svojega kandidata za predsednika Evropske komisije.

Evropska levica, ki računa na Ciprasa, ima trenutno 35 evropskih poslancev. V Sloveniji ima ta skupina zelo veliko privržencev, na evropskih volitvah jo zastopa koalicija Združena levica (TRS, Demokratična stranka dela, Iniciativa za demokratični socializem), nosilka liste je igralka Violeta Tomič. Na ustanovni konvenciji koalicije je bil tudi Jože Mencinger, ki je zdaj nosilec liste Pozitivne Slovenije. Prejšnji teden je nastopil na tribuni Foruma 21, ki ga vodi nekdanji predsednik Milan Kučan, ob njem pa je sedel tudi nekdanji član predsedstva Dušan Plut, zdaj eden od veljakov stranke TRS. Sledijo evroskeptiki iz skupine Evropa svobode in demokracije (EFD), združeni v stranki Gibanje za Evropo svoboščin in demokracije (MELD), ki imajo 32 poslancev. Najvplivnejša v njej je Neodvisna stranka Združenega kraljestva (UKIP), ki velja za eno od favoritinj na evropskih volitvah v Veliki Britaniji. Njen predsednik Nigel Farage je tudi vodja poslanske skupine v Evropskem parlamentu. V Sloveniji so za nastop nagovarjali Junijsko listo Gorazda Drevenška, a jim je razložil, da nimajo možnosti za izvolitev.

Jelinčič v skrajni desnici

Nacionalisti nimajo svoje skupine, zato delujejo kot samostojni oziroma nepovezani poslanci. Med njimi je najmočnejša Nacionalna fronta francoskega skrajneža Le Pena, ki na evropski ravni sodeluje še z avstrijskimi svobodnjaki, madžarsko skrajno stranko Jobbik, belgijskim Flamskim blokom, Britansko nacionalno stranko, italijansko neofašistično stranko Fiamma Tricolore (Plamen trobojnice), švedskimi demokrati in bolgarskimi nacionalnimi demokrati. Če bodo njihovi privrženci izvoljeni v najmanj sedmih članicah in bodo zasedli vsaj 25 sedežev, bodo lahko oblikovali svojo poslansko skupino. To je pomembno tudi zaradi denarnih sredstev, ki bi jih kot poslanska skupina prejeli več kot samostojni poslanci. Zato računajo tudi na izvolitev Zmaga Jelinčiča iz Slovenije, ki bi se jim pridružil. Informacijo nam je potrdil tudi prvak SNS, ki nam je ob tem povedal, da je tudi podpredsednik stranke Aliansa evropskih nacionalnih gibanj (AEMN), v kateri delujejo tudi omenjene stranke. Katere vse naj bi sestavljale novo koalicijo, Jelinčič težko reče. Dodal pa je, da je Le Penova stranka postala moderna, da temelji na nacionalnih interesih in nasprotuje temu, da bi nadnacionalne združbe diktirale majhnim državam.

Med slovenskimi kandidati, ki imajo realne možnosti za izvolitev v Evropski parlament, sta evropsko neopredeljena že omenjeni Jože Mencinger in Igor Šoltes. Kot je znano, je Pozitivna Slovenija izstopila iz pogajanj za vstop v Zavezništvo liberalcev in demokratov, Mencinger pa nastopa na prireditvah njemu bližnjih skrajno levih organizacij. Šoltes se doslej ni jasno opredelil, s katero skupino se bo povezal, na začetku bi deloval kot samostojni poslanec. Večji problem bo nastal, če bo najprej izvoljen v Evropski parlament, nato pa na predčasnih volitvah v državni zbor, njegovo mesto pa bo zasedla druga na listi Katarina Košak, o katere politični pripadnosti pa ne vemo ničesar. Če se bi podobno zgodilo z Lukšičem, bi vsaj vedeli, da sta naslednji na listi poslanki, ki že zdaj delujeta v okviru socialistične skupine. Enako velja za Zvera, saj je SDS članica ELS. Vprašanje je tudi, ali je Mencinger sploh pripravljen pet let potovati v Bruselj in Strasbourg in nazaj. Če bi po šestih mesecih izstopil, bi ga nasledila Melita Župevc, ki že od vsega začetka sanja o skupnem življenju s Tonetom Ropom v evropski prestolnici.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA