Čeprav skušajo dominantni mediji Šoltesa posebej ob izteku mandata prikazati kot skrbnega varuha zakonite in smotrne porabe javnega denarja, strokovnjaka in celo moralno avtoriteto, je resnica drugačna. Šoltes je d od prvega dne svoje kariere politični nameščenec, v življenju ni izvedel niti ene revizije poslovanja, tega niti ne zna.

Skrben varuh porabe javnega denarja je bil približno toliko, kot je bil razvpiti Andrej Plahutnik varuh konkurence: LDS ju je na položaja postavila zato, da bosta ustrezno politično (pomeni stranki in njej bližnjim denarnim rentnikom v prid) usmerjala delovanje računskega sodišča in urada za varstvo konkurence. Veliko pomembnejše od tega, kaj sta delala, je to, česa nista.

Iz Šoltesove poplave besed, kaj vse je računsko sodišče v času njegovega vodenja revidiralo, koliko nepravilnosti je odkrilo in koliko kazenskih naznanil je poslalo na tožilstvo, je potrebno razbrati tisto, čemur se je on kot predsednik izogibal. Na primer revizij poslovanja Darsa ob prirejenih javnih naročilih pri gradnji avtocestnega križa, vrednega sedem milijard evrov. Spomnimo se besed nekdanjega direktorja za varstvo konkurence Janija Soršaka, da je Slovenija zaradi protizakonitega kartelnega dogovarjanja gradbenih podjetij od skupaj sedem milijard vrednega avtocestnega križa preplačala približno tretjino, torej več kot dve milijardi evrov.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O ŠOLTESTU KOT VEČNEM POLITIČNEM NAMEŠČENCU; KAKO JE BIL PREDVIDEN ŽE KOT ZAMENJAVA ZA BORUTA PAHORJA; KAKO RESNO GA STRICA KUČAN IN GOLOBČ VIDITA NA ČELU POZITIVNE SLOVENIJE.