Igor Šoltes, večni politični nameščenec in izbranec stricev iz ozadja

Od prvega dne kariere po diplomiranju na ljubljanski pravni fakulteti leta 1991 (pred petimi leti je doktoriral na FDV iz javnih naročil) je Šoltesu karierno pot omogočila LDS in njeni kadroviki, na začetku mu je menda precej pomagal Janez Kopač in ga tudi pripeljal do Golobiča. Najprej se je zaposlil na stranki »kot tajnica v ljubljanskem občinskem odboru LDS«, tako se je sam izrazil. Nato so ga postavili za člana izvršnega sveta »stare« občine Ljubljana Šiška, sledila je služba na položaju ljubljanskega sekretariata za stanovanjske zadeve.

Nekaj let je vodil sektor za gospodarstvo v upravni enoti Ljubljana, leta 1997 pa ga je državni zbor v času vladavine LDS izvolil v prvo sestavo državne revizijske komisije za javna naročila. Kasneje je prevzel vodenje vladnega urada za javna naročila, potem je bil pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja. S te pozicije ga je Golobič leta 2004 instaliral na položaj predsednik računskega sodišča.

V letih 1994, 1998 in 2002 je na lokalnih volitvah v Ljubljani kandidiral na listi LDS, leta 1998 ga tej stranki ni uspelo postaviti za direktorja ljubljanske mestne uprave, saj so to preprečili socialni demokrati. K njegovemu »ustreznemu« političnemu pedigreju je pripomoglo dejstvo, da je vnuk nekdanjega drugega človeka (takoj za Titom) komunistične Jugoslavije Edvarda Kardelja, kateremu je tudi precej podoben, posebej če mu dodamo očala in brke. Vsak pač nima pravih politično-rodbinskih referenc za sestankovanje z Milanom Kučanom v ljubljanski slaščičarni Zvezda.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.