Igor Kršinar
Darko Njavro: Drago Kos je v zadevi Patria zavedel Fince, ker je v konfliktu interesov zaradi brata
Slovenija postaja vse bolj paranoična država. To klimo ustvarjajo paranoični novinarji, pravi nekdanji vojaški specialec Darko Njavro. Božidar Martin Njavro, znan pod vzdevkom Darko, agent, vojak, specialec, častnik, lobist, železničar in podjetnik. Njegovo ime se pojavi ob skoraj vsaki aferi, povezani z orožjem in Janezom Janšo. Tudi v primeru Patrie se je pokazal v zgodbi z vizitkama, ki jih je dal Zdenku Pavčku, direktorju konkurenčne Sistemske tehnike. Razkril nam je, kakšna je bila njegova vloga v tej zadevi. Pogovarjali smo se tudi o trgovini z orožjem, aferi Depala vas, »Paravomu« in njegovih stikih z novinarji. Komentiral je spletne zapise nekdanjega sodelavca Mitja Kunstlja, ki jih jemlje resno celo informacijska pooblaščenka, vendar Njavro zatrjuje, da nimajo realne podlage, njihov avtor pa je policiji znan kot odvisnik od droge in storilec premoženjskih kaznivih dejanj.
Primož Lavre
Javnost vas pozna kot nekdanjega morisovca in vojaškega specialca iz Depale vasi. S čim se ukvarjate danes?
Zaposlen sem v hčerinskem podjetju Slovenskih železnic, hkrati pa od leta 2006 vodim tudi svoje podjetje, ki se ukvarja z varnostnim in strateškim svetovanjem.
Skorajda ni afere, povezane z orožjem ali Janezom Janšo, v kateri ne bi omenili tudi vas. Kakšna je bila vaša vloga v aferi Patria?
Nikakršna. Moje ime se pojavi par mesecev pred lokalnimi ali državnimi volitvami, ko eni in isti v javnost dajejo izmišljene afere v povezavi s predsednikom SDS. Vse afere so medijsko potencirane in uporabljene zgolj v politične namene, poniknejo pa takoj po volitvah; niti ena ni bila podkrepljena s kakršnimkoli dokazom, nobena ni dočakala epiloga na sodišču.
O aferi Patria vas bo, če se ne motim, zaslišala tudi parlamentarna komisija, ki preiskuje njeno ozadje. Kaj je bilo s tistima vizitkama?
Nepomembna zadeva, a je ozadje tega preiskovala tudi policija. Vse skupaj se je začelo na pobudo Igorja Zajca, ki me je povabil na obisk. Zajec me je klical več kot šestkrat, jaz pa sem njega enkrat poklical. Ko sva se s Krkovičem vabilu odzvala, naju je Zajec peljal do predsednika uprave Sistemske tehnike Zdenka Pavčka, kjer je ta tarnal, da bo od 400 do 500 ljudi ostalo brez kruha, ker ne bodo mogli preživeti, če ne dobijo tega posla.
Takrat sem ga seznanil, da je Patria iskala proizvodne prostore tudi v zapuščenih objektih Slovenskih železnic. Zanje se je v imenu Patrie zanimal Rudolf Leban, ki je imel bil na skrbi protidobavo, z njim pa sva se že od prej poznala. Kot mi je takrat povedal Leban, je Patria delala račune, kakšni bodo njihovi začetni stroški. Ker primernih prostorov niso našli, so morali zgraditi nov objekt v Velenju. Če bi prevzeli že stoječi objekt in vso infrastrukturo oziroma če bi patrije delali v Sistemski tehniki, bi bile verjetno cenejše.
Torej ste res dali Pavčku vizitke z imeni Hansa Wolfganga Riedla in Reija Niitynenena?
Še danes ne vem, kje natančno sem dobil te vizitke, ali mi jih je dal Leban ali pa sem jih dobil na radgonskem sejmu leta 2005 ali 2006. Ko je Pavček rekel, da bo 400 ljudi ostalo brez kruha, da jih bo pripeljal pred parlament ter da bo z njimi odnesel Janeza Janšo kot predsednika vlade, sem mu odgovoril: če mu gre za delavce in njihove družine, potem naj pokliče te osebe in se z njimi pogovarja za posel. Potrebovali so varilce, ljudi, ki znajo delati vozila, ni jih zanimala politična pripadnost proizvajalcev.
Je bil z vami tudi Tone Krkovič?
Da. Z mano je bil zaradi tega, ker je Zajec predlagal, da se dobimo skupaj. Z Zajcem se poznamo od leta 1991, ko je bil pomočnik Ivana Zidarja v SCT. Takrat je imel aktivno vlogo pri postavljanju barikad, ko je SCT v križišča postavljala svoje tovornjake. Pozneje je bil direktor Slovenskih železnic, v tem času pa sem tja prišel tudi jaz. Vzdrževala sva kolegialne odnose in kdaj skupaj spila kavo. Tako me je povabil na kavo in rekel, naj s seboj pripeljem še Krkoviča. Ker nisva bila več v tesnih stikih, je trajalo nekaj mesecev, da sva se oglasila pri Zajcu. Nato pa naju je peljal k Pavčku, češ da naju ta želi pozdraviti. Nekoliko sva bila v zadregi, ker tega nisva pričakovala.
Pavček je bil ob najinem prihodu zelo slabe volje, ker se je bal, da bo izgubil posel. Govoril je o svojih zaslugah za Slovensko vojsko, Krkovič pa mu je dejal, da ni delal za Slovensko vojsko, temveč za svoj zaslužek. Nekoliko zadržano je kasneje povedal, da bi z veseljem delal za Patrio, a ne more, ker dela za General Dinamics, ki ga kontrolirajo Američani. Pri tej zadevi je zanimivo, da je šlo za mednarodni razpis, prijavili pa sta se le dve podjetji: Patria in Sistemska tehnika.
Iz zapisnika pogovora Draga Kosa s finskimi kriminalisti je videti, da je precej govoril tudi o vas. Dejal jim je, da ste zelo dober prijatelj Janeza Janše, da menjavate ljudi v gospodarstvu in policiji ter da ste uporabni za izsiljevanje ljudi.
Rekel je tudi, da delam za Patrio in da za to pričakujem plačilo. Drago Kos je oseba, ki se je v mojem življenju pojavila kot zvezda stalnica. Od leta 1993 se ukvarja z mano, takrat se je začel tudi njegov »boj« zoper Janeza Janšo. Imam občutek, da ga želi na vse mogoče načine kriminalizirati, hkrati pa tudi vse, ki ga tako ali drugače poznamo. Tako se je v javnosti pojavila zgodba o trgovini z orožjem, nato nam je očital, da pripravljamo državni udar in zasledujemo politike ter novinarje in še nekaj takih neumnosti, ki so kasneje »resnica«postale.
Gre za zgodbe, ki si jih je bodisi izmislil ali od nekoga povzel, ne pa tudi preveril. Kot predsednik protikorupcijske komisije je bil dolžan o sumih nezakonitih dejanj obvestiti našo policijo, ne pa informacij izvažati na Finsko, kjer veljajo ohlapnejši standardi za preiskavo kot pri nas. Finci so ga jemali resno zaradi njegove funkcije, bil je namreč predsednik skupine Greco. Žal pa niso po svojih obveščevalnih službah ugotovili, kdo je v resnici on in tega, da je njegov brat Miran Kos delal za Sistemsko tehniko, ki je bila konkurenca Patrii. Doma se je iz zadeve izločil, hkrati pa je šel na Finsko in tam o njej poročal.
VEČ V TISKANI IZDAJI
Ključne besede