Kdo se je odločil za likvidacijo Probanke in Factor banke tako, da država jamči za vse depozite in obveznice, ki bremenijo ti banki. Banka Slovenije ali vlada?

Po zakonu o javnih financah, po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, po zakonu o bančništvu in po zakonu o Banki Slovenije sta tako vlada kot Banka Slovenije odgovorni za stabilnost finančnega sistema. Pomeni, da Banka Slovenije vladi predlaga ukrepe, saj z lastnim kapitalom ne sme intervenirati, hkrati mora spoštovati pravila sistema centralnih bank evroobmočja. Na podlagi vseh analiz, ki smo jih naredili in možnih negativnih posledic, ki bi jih imel stečaj Factor banke in Probanke, predvsem glede zmanjšanja zaupanja varčevalcev v ves slovenski bančni sistem, smo vladi predlagali, da je boljši ukrep nadzorovano prenehanje delovanja obeh bank. Likvidnostni položaj obeh bank se je začel v zadnjih tednih izrazito poslabševati, Banka Slovenije pa mora predvsem skrbeti za vloge varčevalcev, in naš ukrep je v njihovo zaščito. Prošnja za izdajo poroštva je utemeljena predvsem zato, ker smo želeli preprečiti nadaljnje slabšanje zaupanja varčevalcev v bančni sistem, nekateri so sicer že pričakovali, da se bo v teh bankah zgodilo nekaj, kar bo varčevalcem v škodo. Dokler bom guverner, se bom trudil, da bodo vse vloge varčevalcev v slovenskem bančnem sistemu vedno izplačane. Vlada je s sprejemom poroštev omogočila, da kontrolirano zapremo obe banki.

Kaj bi se zgodilo v primeru stečaja?

Dvajseti delovni dan po začetku stečaja bi NLB in NKBM, ki sta povezani banki v sistemu depozitne sheme za omogočanje zajamčenih depozitov, lahko izplačale depozite, naložene v Factor banki in Probanki do višine sto tisoč evrov. Teh dvajset dni bi bili obe banki v stečaju zaprti, varčevalci, ki imajo več kot sto tisoč evrov depozitov, pa bi zaradi dolgotrajnosti stečajnih postopkih in izjemno nizke izvršljivosti lahko dobili svoj denar nad tem zneskom v šele po koncu stečajnega postopka, a še to najbrž zelo malo. Tako bi bile posledice stečajev obeh bank veliko hujše kot neposredni strošek, ki bo v primeru dobro izpeljane kontrolirane likvidacije po najbolj konservativni oceni približno 400 milijonov evrov.

Vladi in Banki Slovenije pri Zboru za republiko očitajo socializacijo izgub, to je v nasprotju z načeli svobodnega tržnega gospodarstva.

Vsaka banka, ki se zapre, ima določene posledice za davkoplačevalce. Centralna banka mora skrbeti tako za državne kot zasebne banke. Celo drugače: v Sloveniji imamo problem, saj imamo večinoma državne banke, te pa so lahko vprašljive. Način reševanja po slabi banki je zato za tujce zelo težko razumljiv, saj bomo z enega državnega računa, torej iz državnih bank, prenesli slabe terjatve na drug državni račun v slabo banko. Vmes pa kakor da računamo, da se bo zgodil čudež. V vseh drugih državah so slabo banko uporabili za reševanje težav zasebnih bank. Zakaj? Pomembna je varnost bančnih vlog. Če to zagotavljamo, so vsa ideološka vprašanja nepomembna. Vedno gre za socializacijo izgub, ko se sesuje katerakoli banka, državna ali zasebna. Denar nima barve, zato je za delovanje bančnega sistema načeloma popolnoma vseeno, kdo je lastnik bank, dokler opravljajo osnovno funkcijo, to je posredovanje med depoziti na eni strani in dajanjem kreditov na drugi strani.

V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE VEČ O PRAVIČNOSTI REŠEVANJA BANK Z DENARJEM MALIH LJUDI; BODO LASNTIKI FACTOR BANKE IN PROBANKE PLAČALI TUDI S SVOJIM PREMOŽENJEM; BO KDO MED NJIMI KAZENSKO OVADEN ALI SE BO OD NJEGA TERJALA ODŠKODNINA; NA KATERI STRANI SO LJUDJE, KI NE LAŽEJO IN NE KRADEJO.