Jazbec je spomnil, da se je to že zgodilo z dvema bankama (Probanko in Factor banko) "in takrat smo odreagirali". "Moj edini namen je zmanjševati stroške za davkoplačevalce in zaradi tega so vse odločitve, ki so povezane tudi z vidika zahtevanih dokapitalizacij, vezane na to, da bi bili stroški za davkoplačevalce čim nižji," je še pojasnil Jazbec.
Guverner je ob tem ocenil tudi, da bodo stroški sanacije bančnega sistema v Sloveniji nižji oz. ne toliko drugačni od stroškov sanacije bančnih sistemov v drugih državah EU.
Premierka Alenka Bratušek pa se je med drugim dotaknila črpanja evropskih sredstev, kjer stanje po njenih besedah ni najboljše, poleg tega pa je ostalo malo časa do konca obstoječe finančne perspektive, da bi počrpali vsa sredstva, ki so še na voljo.
"Šli smo v določene spremembe, ena izmed teh je, da bi občinam, ki ne izpolnjujejo projektov, tako kot bi jih po pogodbi morale, ta sredstva lahko odvzeli," je napovedala.
Tako je dala vlada občinam, ki projektov še niso začele izvajati, pa imajo odločbe še iz leta 2006, rok do konca decembra, da "realno povejo", do kdaj bi jih lahko realizirali, saj je projekte treba izvesti do konca leta 2015. Po njenem prepričanju je namreč bolje, da se sredstva v primeru, da projektov ne bi bilo mogoče izvesti, prerazporedi drugam, kot pa, da se jim država preprosto odpove.
Jazbec je med drugim poudaril, da je bančni sistem sicer potreben, ne pa tudi zadosten pogoj "za vse, kar se nam lahko dobrega zgodi v slovenskem gospodarstvu". "Tudi ko bomo imeli popolnoma dokapitalizirane in rešene banke, je veliko vprašanje, kaj se o dogajalo v preostalem delu gospodarstva, predvsem v realnem sektorju gospodarstva". Pri tem je izpostavil tri sklope ukrepov, ki jih je treba izpeljati že v prihodnjih tednih: dokapitalizacija bank oz. sanacija bančnega sistema, ukrepi za oživitev gospodarske rasti in politična podpora za reforme.
Med ukrepi za oživitev gospodarstva je guverner kot ključno izpostavil insolvenčno zakonodajo oz. zunajsodno poravnavo, saj po njegovem "brez te zakonodaje ne bo delovala slaba banka". Kot drugi ključen ukrep pa je navedel vprašanje slovenskega državnega holdinga. Tudi v prihodnjem letu se bomo namreč še naprej morali zadolževati na mednarodnih trgih, "in če mi ne bomo sposobni mednarodnim finančnim trgom povedati, da smo prekinili s slabimi praksami upravljanja državnega premoženja, ki nas je po mojem mnenju pripeljalo v godljo, v kateri smo danes, potem dobili kredite zgolj po izjemno visokih obrestnih merah ali pa jih sploh ne bomo dobili". V prehodnem obdobju bo treba prekiniti s slabim upravljanjem državnega premoženja in SDH po njegovem na nek način to vprašanje rešuje.
Vprašanja SDH se je dotaknila tudi predsednica vlade, ki je navedla, da je v zadnji fazi priprava spremembe zakona o SDH, "kjer bomo vse premoženje, kjer piše Republika Slovenija, združili pod enotno upravljanje".
Pri tem je izpostavila problem v zvezi s premoženjem v lasti Kapitalske družbe (Kad). Kot je povedala, je to premoženje po nekaterih ocenah danes vredno le okoli milijarde evrov ali še manj, kar bi zadostovalo za plačilo pokojnin za obdobje enega leta, zato premierka težko razume zahteve upokojencev, da mora biti Kad samostojna pravna oseba.
Bratuškova tako ocenjuje, da to upravljanje mora biti "pod enotno streho", pri tem pa upa, da bodo, tudi če bo Kad ostal samostojna pravna oseba, uspeli dogovoriti, da bo SDH upravljal s celotnim premoženjem države.
Premierka je navedla še, da bi med ukrepi za pomoč podjetjem en razmislek lahko šel tudi v smeri ukinjanja subvencij in hkratnega zniževanja davkov, vendar bi bilo potrebno narediti natančne ocene vseh morebitnih posledic. Pri tem je dodala, da ima vlada v sedanji zaostreni situaciji le malo manevrskega prostora za zniževanje davkov.