Brščič: Nimamo težav s sistemsko banko, ampak s sistemsko korupcijo v NLB

Šircelj je na okrogli mizi Zbora za republiko o stanju v slovenskem bančnem sistemu spomnil, da so tri največje slovenske banke - Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in Abanka Vipa - državne ali paradržavne banke, v Sloveniji pa imajo skupaj približno 45-odstotni tržni delež. Stanje v teh bankah je slabo, saj že dolgo ne ustvarjajo dobička, imajo pa tudi zelo veliko slabih terjatev.

Za takšne terjatve obstajajo različna merila. "Tu seveda govorimo o nekaj milijardah," je dejal Šircelj in dodal, da je treba ta problem rešiti. "To, da država le dokapitalizira, banka pa ta denar dejansko porabi za slabitve, ne bo privedlo do tega, da bi povečali kreditno aktivnost," je opozoril. Za reševanje problema slabih terjatev obstaja več modelov, vlada pa se je odločila, da ga ne bo reševala znotraj bank, ampak zunaj, v t.i. slabi banki.

Ekonomist Bernard Brščič je opozoril na krizo državnih bank. "Moja osnovna teza je, da v Sloveniji nimamo opravka s sistemsko bančno krizo, ampak s krizo državnega bančništva," je dejal in dodal, da nimamo težav s sistemsko banko, ampak s sistemsko korupcijo v NLB, NKBM in Abanka Vipa pa za njo ne zaostajata prav veliko.

Opozoril je tudi na t.i. politične kredite, ki so se pojavili v državnih bankah, zlasti v NLB in NKBM, ki so bili načeloma neustrezno zavarovani, pri njihovem odobravanju je pomembno vlogo igrala politika, v ozadju pa je bil pogosto namen, da se ti krediti sploh ne poplačajo. V ozadju je bil, tako Brščič, "izrazit kriminalni namen oškodovanja državne lastnine".

Ker meni, da v Sloveniji nimamo opravka s sistemsko bančno krizo, se mu ustanovitev t.i. slabe banke ne zdi nujna, je pa njeno ustanovitev pozdravil z vidika ugotavljanja odgovornosti za nastale razmere. Če državne banke doslej niso bile zmožne izvesti prestrukturiranja, se sprašuje, kje bomo iskali kadrovski potencial nove agencije.

Specialističnih znanj v Sloveniji po njegovem mnenju primanjkuje. "Če jih primanjkuje v bankah, jih bo verjetno primanjkovalo tudi v tej agenciji," je dejal, a hkrati dodal, da je to v času katastrofalne javnofinančne situacije edini možni način, kako zaobiti nezmožnost zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih.

Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar se ni strinjal s tako črno-belim prikazovanjem stvari. Vprašal se je, zakaj nekdo, ki ve za kaznivo dejanje, ne poda ovadbe. "Ne zagovarjam kriminala, sem proti njemu, a tu moramo biti objektivni in zahtevati odgovornost," je dejal. Ta se po njegovem začenja pri lastnikih. "Lastniki so alfa in omega," je dejal in spomnil, da imamo v NLB opravka tudi s tujim partnerjem, zato se je treba vprašati, kakšna je bila njegova vloga.

Šircelj je menil, da bi morali svojo vlogo v preteklosti bolje odigrati tudi Banka Slovenije, nadzorni sveti in uprave. Opozoril je, da so bili v preteklosti dani različni krediti. Poleg političnih kreditov je bilo še veliko prijateljskih, s t.i. sindiciranimi krediti se je financiralo finančne holdinge, s katerimi imamo danes v Sloveniji velike težave, imamo pa tudi kredite, ki so bili namenjeni menedžerskim odkupom.

Sogovorniki so se dotaknili tudi vprašanja zasebne lastnine. "Devet let sem bil pri tujih lastnikih," je dejal Arhar, ki je do nedavnega vodil Unicredit banko Slovenija. Kot je pojasnil, pri tujih lastnikih šteje moč argumenta in ne politična opcija, ki je trenutno na oblasti. S tem se je strinjal tudi Brščič. "Če bomo na Slovenskem dokončno zaprli knjigo o nacionalnem interesu in obračunali s to nenačelno koalicijo nacionalnega interesa, si lahko obetamo izboljšanje razmer v slovenskem bančništvu in družbi," je menil.