Jože Biščak
Andrej Šircelj: Ni na davkoplačevalcih, da rešujejo bančni banditizem
Andrej Šircelj, ekonomist, pravnik in poslanec SDS, je po objavi rezultatov stresnih testov bank takoj opozoril, da smo sicer izvedeli, kako globoka je bančna luknja, vendar Banka Slovenije in vlada nista predstavili ukrepov za sanacijo bančnega sistema. Zadeva še zdaleč ni končana, saj mora dokapitalizacijo in ceno prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) potrditi še Evropska komisija. Po njegovem ni čas za odpiranje šampanjca, saj bo moral vsak državljan Slovenije samo za dokapitalizacijo treh največjih bank državi podariti 1.500 evrov.
Primož Lavre
Tako imenovana bančna luknja, kot so pokazali stresni testi, je »globoka« 4,8 milijarde evrov. Toliko znaša kapitalski primanjkljaj osmih slovenskih bank. Pričakovano?
Ja. Ocene so bile pred dnevi sicer različne, toda največ se je govorilo o številki okoli petih milijard. To je napovedala tudi bonitetna hiša Fitch. Ampak to ni vse. Če prištejemo še kapitalski primanjkljaj Factor banke in Probanke, ki ju bo vlada Alenke Bratušek dokapitalizirala s 445 milijoni evrov, potem je kapitalski primanjkljaj okoli šest milijard evrov.
Preveč?
To je velika vsota denarja. To pomeni, da bo vsak prebivalec Slovenije, ne glede na to, ali je dojenček ali starejši, prispeval v te banke, če govorimo samo o takojšnji dokapitalizaciji NLB, NKBM in Abanke, ki bo znašala nekaj več kot tri milijarde evrov, okoli 1.500 evrov, za sanacijo celotnega bančnega sistema, ki vključuje sanacijo po DUTB, pa bo vsak Slovenec oziroma Slovenka plačala dve povprečni plači. To je izredno velik račun za plačilo »bančnega zapitka«. Zato je nujno treba najti osebno odgovornost za bančno »norost«.
Ostanite obveščeni
Minister za finance Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec sta na predstavitvi stresnih testov delovala kar zadovoljno, kot da bi pričakovala slabše rezultate.
Četrtek ni bil dan niti za ministra Čuferja, niti za guvernerja Jazbeca, niti za predsednico vlade Bratuškovo, niti za kogarkoli od Slovenk in Slovencev, da bi odpirali šampanjec. Zlasti zato ne, ker smo dobili zgolj številke, za katere smo slutili, kakšne bodo, nismo pa dobili ukrepov za sanacijo bančnega sistema. Zadeva še zdaleč ni končana, sanacija bank ostaja v zraku, ker ni potrditve Evropske komisije – ne o načinu, ne o ceni, ne o postopku sanacije slovenskih bank, niti o cilju bančne sanacije. Veliko dela nas še čaka.
Tudi dokapitalizacija omenjenih treh bank ni bila izvedena takoj, čeprav je bila napovedana.
Evropska komisija mora dati soglasje oziroma bi morala potrditi te številke, in to vključno z zneskom prenosa terjatev NLB in NKBM na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ker te potrditve ni, dejansko tudi ni ukrepov o dokapitalizaciji.
V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE ŠIRCELJ VEČ POVE O TEM, KOLIKO BO SANACIJA STALA POSAMEZNEGA DRŽAVLJANA; KAKO BODO DRŽAVLJANI DENAR PREPROSTO PODARILI; KDO BI SPLOH KUPIL SLOVENSKE BANKE; KAKO SE JE VLADA BRATUŠKOVE ODLOČILA, DA BO POVEČALA ZADOLŽENOST DRŽAVE.
Ključne besede