Zloglasni Legija in drugi člani rdečih baretk oproščeni obtožb upora proti vladi Zorana Đinđića

Gre za sodbo na prvi stopnji. Tožilstvo za organiziran kriminal je že napovedalo, da se bo pritožilo. Obramba je sicer trdila, da ni šlo za upor, temveč za protest, ker so kljub drugačnemu dogovoru izročili haaškemu sodišču dva pripadnika JSO, ki so ju pred tem prijeli, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Sodišče je v soglasni odločitvi izpostavilo, da vlada takrat ni razglasila izrednih razmer, ker je ocenila, da ni nevarnosti za nasilen prevzem oblasti.

Tožilstvo je sedmerico obtožilo upora proti takratni novi demokratično izvoljeni vladi Đinđića, ko so novembra 2001 oboroženi blokirali ceste in zavračali izpolnjevanje ukazov. Blokirali so glavno cesto v Beogradu in ulice v Vrbasu, ker je nova vlada dva pripadnika JSO, brata Nenada in Predraga Banovića, izročila haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi vojnih zločinov.

Dve leti kasneje je bil 12. marca 2003 Đinđić ubit pred poslopjem vlade v Beogradu v atentatu, ki sta ga organizirala JSO in zemunski klan.

Leta 2009 je bil Ulemek obsojen na 40 let zapora zaradi organizacije umora, Jovanović pa za umor, saj je bil tisti, ki je streljal na premierja. Oba sedaj prestajata zaporno kazen. Politično ozadje umora ni bilo nikoli ugotovljeno.

Ulemek je bil sicer obsojen tudi zaradi umora bivšega srbskega predsednika Ivana Stambolića in poskusa atentata na takratnega opozicijskega voditelja Vuka Draškovića leta 2000.

Kot izpostavlja portal Balkan Insight pomeni sodba konec že tako skromnih možnosti, da bi proti političnim podpornikom upora - ki je pomenil uvod v umor Đinđića s strani vodij tega upora - kdajkoli uvedli preiskavo zaradi upora in umora Đinđića.

Đinđić je bil prvi srbski premier po padcu režima Slobodana Miloševića leta 2000 in prihoda na oblast Demokratske opozicije Srbije (DOS). Kot premier je sprožil proces demokratizacije družbe ter korenitih gospodarskih in socialnih reform.

Njegova vlada se je zavzemala za sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in je sodišču izročila več obtožencev, med drugim tudi bivšega predsednika Srbije in Zvezne republike Jugoslavije Miloševića.

Vodja srbskih radikalcev in haaški obtoženec Vojislav Šešelj je sicer danes napovedal, da se bo skupaj z odvetniki obsojenih za umor nekdanjega premierja zavzel za ponovitev tega sojenja, češ da je bilo zrežirano.