Giorgio Ghiringhelli, predlagatelj zakona, ki ga je lani sprejel regionalni parlamernt, v veljavo pa je stopil pred dobrim tednom, je zatrdil, da so v njihovem kantonu, ne glede na vero, vsi dobrodošli. Toda tisti, ki bi radi zgradili vzporedno družbo z verskimi zakoni, naj se Ticina rajši ognejo v velikem loku.

Že leta 2009 so Švicarji podprli prepoved gradnje novih minaretov (niso želeli, da alpsko krajino kazijo taki objekti), leta 2012 pa je švicarski parlament zavrnil predlog prepovedi nošenja burk. Toda ker v Švici velja velika stopnja lokalne avtonomije, država pa je ena najbolj decentraliziranih držav na svetu, so v kantonu Ticino sprejeli zakon prepovedi nošenja burk in nikabov v javnosti.

Muslimanke tako ne bodo smele nositi burk na javnih krajih, trgovinah, restavracijah in med vožnjo. O tem so prebivalci Ticina odločali na referendumu že leta 2013, zakon potrdili, a veljati je začel nedavno. Savdska Arabija je svoje prebivalce že obvestila, naj tisti, ki potujejo v kanton Ticino, spoštujejo zakon.

Čeprav so se nekateri bali, da bo s prepovedjo prizadet turizem, za zdaj velike skrbi ni. Turisti iz zalivskih držav imajo samo 2,1 odstotka prenočitev v Ticinu, ki je italijansko govoreče območje, delež katoličanov pa je 70-odstoten.

Policija je že napisala prvi dve kazni. Eno za Noro Illi, članico krovne islamske organizacije v Švici, ki je pretekli teden z burko prišla v kanton. Ker gre za precej fanatično muslimanko, utegnejo kantonske oblasti z njenim »uporom« dobro zaslužiti. Ženska namreč hodi našemljena povsod: od trgovine in plaž ob jezerih do oddaj na televiziji. Zdaj pa je pač dobila, kar ji gre.

Švicarji se na opozorila Amnesty International, češ da gre za kršenje človekovih pravic, požvižgajo. Imajo se za svobodne ljudi, vzamejo si pravico, da v svoji državi oni določajo pravila, ne pa tujci.