Hrvatska narodna banka (HNB) je konec prejšnjega tedna opozorila, da lahko vladni model konverzije posojil iz frankov v evre povzroči padec tečaja kune glede na evro, ogrozi bonitetno oceno države in poruši zaupanje v banke. Centralna banka vidi tudi nevarnost zvišanja obrestnih mer za posojila.
Ena od koordinatork združenja Franak Katarina Lucić je na včerajšnji novinarski konferenci v Zagrebu zahtevala odstop guvernerja Vujčića, ker je ocenila, da se do hrvaških državljanov vede neodgovorno in da "ščiti bančni lobi". Lucićeva trdi, da HNB ni argumentirala svojih trditev o morebitnih posledicah konverzije.
Spomnila je tudi, da je HNB spremenila svoja stališča, ker je pred tem nekaj časa menila, da je edina rešitev za težave posojilojemalcev pretvorba zneskov iz švicarskih frankov v evre.
V združenju Franak so ostro kritizirali tudi izjave avstrijskega ministra za finance Hansa Jörga Schellinga, ki je svojega hrvaškega kolega Borisa Lalovca opozoril, da ima ravnanje hrvaške vlade učinek na banke in s tem tudi na njihovo stabilnost. Schelling je tudi dejal, da je namera Hrvaške "skoraj protievropska".
Agencija Reuters je včeraj poročala, da nameravajo banke, ki poslujejo na Hrvaškem, zaradi napovedane konverzije svoje interese zavarovati v sodnih postopkih in da bodo zahtevale arbitražo pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu.
Hrvaški sabor bo na seji, ki se bo začela v sredo, obravnaval predlog hrvaške vlade o konverziji posojil, s katerim nameravajo trajno rešiti eksistencialna vprašanja za vse državljane, ki so bili v "določenem dolžniškem suženjstvu" zaradi občutne podražitve obveznosti za posojila v švicarskih frankih.
Vladni predlog na Hrvaškem vidijo tudi kot všečno potezo levosredinske koalicije pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo verjetno novembra.