Anketa: Država ne bi smela reševati posameznikov, ki so se opekli s švicarskimi franki

Ta je pokazala, da več kot polovica slovenskih anketirancev (63,1 odstotkov) meni, da ni prav, da država z zakonom rešuje napačne poslovne odločitve posameznikov, so sporočili.

Dobri dve tretjini vprašanih (69,6 odstotka) sta v anketi izrazili bojazen, da bi uveljavitev interventnega zakona lahko prinesla negativne posledice za državo in davkoplačevalce. Prav tako se dobri dve tretjini anketirancev (67,3 odstotka) strinjata, da bi interventni zakon lahko odprl Pandorino skrinjico.

"Rezultati raziskave potrjujejo stališče Združenja bank Slovenije, da interventni zakon ni prava rešitev, ampak se morajo primeri obravnavati posamično na sodišču," so zapisali v združenju. Da je treba tovrstne primere prepustiti v reševanje sodiščem, sicer meni nekaj manj kot polovica anketirancev (48 odstotkov).

V raziskavi je sodelovalo 741 anketirancev, zbiranje podatkov pa je potekalo z metodo spletnega anketiranja v okviru spletnega panela. V raziskavi so sodelovali anketiranci, ki imajo (1,1 odstotka) ali pa so imeli (1,8 odstotka) posojilo v švicarskih frankih, imajo (36 odstotkov) ali pa so imeli (19,4 odstotka) posojilo v evrih.

V Združenju bank menijo, da interventni zakon za pretvorbo kreditov iz švicarskih frankov v evre ne bi smel biti sprejet, ampak se morajo primeri obravnavati posamično na sodiščih. Z zakonskim urejanjem problematike bi namreč ustvarili splošno neenakost in neenakopravnost uporabnikov bančnih storitev ter produktov, ustvarili bi privilegij za sklenitelje posojilnih pogodb, nominiranih v švicarskih frankih, in povzročili neenakost do tistih, ki so najemali kredite v evrih, ali širše - npr. do delničarjev, ki so svoj denar vložili v vrednostne papirje in pri tem izgubili denar zaradi padcev tečajev.

Posojila v švicarskih frankih predstavljajo zgolj dva odstotka vseh posojil nebančnega sektorja in zato ne predstavljajo sistemskega problema, ki bi zahteval sistemsko rešitev, so še zapisali.

Zakon za ureditev problematike posojil v frankih je predstavilo Združenje Frank. V DZ ga namerava vložiti DeSUS, medtem ko na morebitno podporo drugih koalicijskih partneric še čakajo.