ZDA so minuli mesec sprožile zračne napade na položaje Islamske države na severu Iraka. Vključno z najnovejšimi so jih od začetka avgusta izvedle že 162. Tokratni napad blizu Bagdada govori o tem, da so ZDA razširile obseg misije proti skrajnežem.
Kot je v ponedeljek sporočilo tudi ameriško centralno poveljstvo, napad jugozahodno od Bagdada spada v okvir "razširjenih prizadevanj", ki presegajo zaščito Američanov na območju in humanitarno misijo.
To je minuli teden že napovedal ameriški predsednik Barack Obama. V televizijskem nagovoru je namreč predstavil svojo strategijo boja proti Islamski državi v Siriji in Iraku, ki med drugim predvideva dodatne zračne napade v obeh državah. "Naš cilj je jasen. IS bomo razgradili in na koncu uničili s celovito in trajno protiteroristično strategijo," je napovedal.
V najnovejših napadu pri Sindžarju je bilo uničenih šest vozil Islamske države, v napadu pri Bagdadu pa položaj skrajnežev, s katerega so obstreljevali iraške vojake, so v ponedeljek še sporočili v Washingtonu.
Zunanji ministri 20 pretežno zahodnih in arabskih držav so v ponedeljek v Parizu obljubili, da bodo njihove države Iraku pri boju z džihadisti Islamske države pomagale na vse možne načine, tudi z vojaško pomočjo.
Francija je tik pred odprtjem konference razkrila, da je prav v ponedeljek začela z vohunskimi poleti v podporo ameriški vojaški kampanji proti skrajnežem v Iraku. S tem se je pridružila Veliki Britaniji, ki prav tako izvaja obsežne vohunske polete v Iraku.
Sicer ameriški obveščevalci ocenjujejo, da Islamska država v Iraku in Siriji (IS) na dan zasluži okrog tri milijone dolarjev, predvsem s tihotapljenjem nafte in je tako najbogatejša teroristična skupina v zgodovini, zaradi česar lahko v prihodnje resno ogrozi ZDA.
Ameriški mediji navajajo besede neimenovanih obveščevalcev, ki trdijo, da IS služi denar tudi s trgovino z ljudmi, ropi, krajami in izsiljevanjem, kakor tudi prodajo starin, ki jih ni uničila, ker niso v skladu z njeno interpretacijo islama.
IS se je iz Sirije razširila po Iraku in ima pod svojim nadzorom 11 naftnih nahajališč. Kljub embargu na trgovanje z nafto pa tihotapljenje cveti. IS prodaja nafto tihotapcem po nižjih cenah nekje med 25 do 60 dolarjev za sod, ki stane na trgu okrog 100 dolarjev.
Pred osvojitvijo iraškega Mosula letos poleti so obveščevalci premoženje IS ocenjevali na okrog 875 milijonov dolarjev, sedaj pa naj bi naraslo že na okrog 2,5 milijarde dolarjev. Denar prihaja tudi s prodajo žensk in otrok v suženjstvo ter ropanjem premoženja vsem, ki niso suniti.
Naraščanje premoženja je eden od razlogov, da se je ameriški predsednik Barack Obama odločil sestaviti mednarodno koalicijo in nad IS poslati zračne sile. Obama se bo o tem danes pogovarjal s svojim posebnim odposlancem za svetovno koalicijo proti IS upokojenim generalom Johnom Allenom in njegovim namestnikom Brettom McGurkom.
Koalicija se je v ponedeljek sestavljala na konferenci v Parizu, pri čemer pa so potem najbolj odmevali prepiri okrog sodelovanja Irana. Iranski vodja ajatola Ali Hamenej je izjavil, da je Teheran zavrnil sodelovanje z Američani, ker "imajo umazane roke", Američani pa so potem trdili, da Irana niso niti povabili.
Hamenej je predstavnike Washingtona obtožil laganja in sporočil, da je ameriški veleposlanik v Iraku stopil v stik z njihovim veleposlanikom in predlagal usklajeno delovanje proti IS. Državni sekretar ZDA John Kerry je v Parizu dejal, da se z Iranom ne usklajujejo, ne izključuje pa možnosti komunikacij.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je dejal, da ne ve nič o kakšnih stikih z Iranci, ni pa potrdil, da stikov ni bilo. Dejal je, da usklajevanja z Iranom ne bo, komunikacije po stranskih kanalih pa naj bi se nadaljevale, ker državi glede IS delita skupni interes.
Obama se je odločil, da bodo ZDA proti IS prispevale le zračne sile, zaradi česar na terenu potrebujejo oborožene zaveznike. V Iraku bo to nalogo prevzela iraška vojska, skupaj s Kurdi, v Siriji, kjer namerava Obama prav tako bombardirati IS, pa želijo ZDA izuriti in opremiti zmerno opozicijo proti režimu predsednika Bašarja al Asada.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v Parizu opozoril, da bi morala v koaliciji sodelovati tudi Teheran in Damask, saj sta Iran in Sirija naravna zaveznika proti IS. Vendar pa sodelovanje z Iranom onemogočajo zgodovinski spori, kakor tudi interesi Izraela, Obama pa že tri leta zahteva, da Asad odstopi s položaja.